MTB - Andrej Dekleva: ... potekel je rok za oddajo pripomb in predlogov na osnutek Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju. S kolesarske strani je šlo
... na Ministrstvo za okolje in prostor kar nekaj ločenih predlogov, tako organizacij kot posameznikov.
Razlog za nepovezanost gre morda iskati le v času javne razprave med počitnicami, tako da je bilo moči še malce težje strniti kot bi bilo sicer.
Svojo izjavo je že konec prejšnjega tedna podala nevladna skupina za omejitev voženj v naravnem okolju, v kateri so predstavniki planinske, lovske in ribiške zveze. Ti delno vzpodbujajo odpiranje poti za kolesa.
Od kolesarskih stališč kot prvo objavljamo gradivo skupine, ki se imenuje tudi Slovenska kolesarska pobuda, pred dvema so bili pobudniki Štafete podpore z zbiranjem podpisov. Žal je izostal podpis Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije, saj se s svojimi uradnimi pripombami ne morejo razlikovati od stališč PZS. Podpisniki so Kolesarska zveza Slovenije, Slovenski gorniški klub Skala - Klub gorskih kolesarjev Volja, Gospodarsko interesno združenje Pohodništvo & kolesarjenje, Združenje slovenskih žičničarjev ter mtb.si. ...
Pojasnilo glede nepodpisa gradiva nam je posredoval načelnik KTK Jože Rovan: "Komisija za turno kolesarstvo PZS je vseskozi sodelovala pri pripravi skupnih pripomb kolesarskih organizacij (Pripombe in predlogi na osnutek Predloga Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju) ter jih na svoji 15. seji dne 5. 9. 2011 obravnavala in jih soglasno podprla. Vendar komisija po statutu PZS ne more samostojno izraziti svojega strinjanja in za to potrebuje soglasje predsednika PZS. V tem primeru je predsednik PZS Bojan Rotovnik formalni podpis komisije zavrnil s pojasnilom da 'ne more dati soglasja, da se podpiše nekaj, kar je v nasprotju z uradnimi stališči PZS'. Glede na to sam kot načelnik Komisije za turno kolesarstvo nisem mogel podpisati omenjenih pripomb v imenu Komisije za turno kolesarstvo."
"Kolesarji ugotavljamo, da škode na naravo ni oziroma je je s kolesi manj kot pri drugih športih, je pa nestrpnost med potencialnimi uporabniki istega prostora in nesprejemanje novih športov v naravi," pravi predsednica Kolesarske zveze Slovenije Milena Černilogar Radež.
Zavzemajo se, da bi se za kolesarje najbolj boleč 8. člen glasil: "Na območju Republike Slovenije je v naravnem okolju dovoljena vožnja s kolesi, zlasti vožnja, ustavljanje, organiziranje voženj ter rekreacija in treningi." Nadalje bi dajal prednost pešcem, prepovedoval pa vožnjo izven poti in po poteh in območjih, kjer je vožnja izrecno prepovedana.
V nadaljevanju najdete spremni dopis gradiva ter pripombe in predloge ...
Celotna objava je na MTB.si >>>
/.../ Ocena stanja
Določila v Uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95 in 35/01; v nadaljnjem besedilu: uredba), ki prepovedujejo vožnjo z vozili v naravnem okolju, povsem enakovredno obravnavajo vožnjo v naravnem okolju s kolesom, kakor tudi vožnjo z motornimi vozil (avtomobili, motorji, štirikolesniki, motorne sani). Kolesarji kljub svoji množičnosti na področju rekreacije na eni strani in vrhunskim rezultatom tekmovalcev na svetovni ravni na drugi strani, praktično nimajo zakonite možnosti za rekreacijo in treninge v naravnem okolju.
Na državni ravni sta Strategija prostorskega razvoja Slovenije in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 (za katerega je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje in izdelano okoljsko poročilo), v skladu z ostalimi veljavnimi predpisi temeljna in dobra osnova za vzpostavitev celostnega sistema kolesarskih poti in možnosti vsestranske uporabe kolesa. Omrežje kolesarskih poti in pešpoti se že razvija v povezavi z ekološko naravnano turistično ponudbo ter zdravim telesnim gibanjem prebivalstva v naravi.
Kolesarjenje pozitivno prispeva tudi k izkoriščanju prednosti podeželja, saj se z njim spodbuja raznolikost tistih gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter posredno ali neposredno prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti njegove naravne in kulturne krajine.
Z razvojem kolesarskih omrežij se omogoča izkoriščanje potencialov za rekreacijo in turizem. Ob tem se zaradi zmanjšanja uporabe motornih vozil zmanjšuje negativne vplive na naravno in bivalno okolje, ohranja kulturno dediščino in varuje naravne vire, življenjsko raznovrstnost ter naravne vrednote.
Zasnovo kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji tvori omrežje državnih daljinskih in glavnih kolesarskih povezav, ki povezujejo (bodo povezovale) urbana središča in turistična naselja ter se navezujejo na daljinske evropske kolesarske povezave, ki potekajo tudi skozi Slovenijo. Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivo cestno infrastrukturo se za kolesarske poti že izkorišča obstoječe z motornim prometom neobremenjene ali malo obremenjene prometnice.
Nove kolesarske poti se gradijo tam, kjer teh možnosti ni. Na območju mest in drugih naselij se gradi kolesarsko omrežje tudi za dnevno migracijo na krajših razdaljah. S kolesarskimi stezami in pasovi se bodo opremljale najpomembnejše smeri osebnega prometa v urbanih območjih ter se jih bo navezovalo na postajališča javnega potniškega prometa in parkirne površine za motorna vozila.
V povezavi z omrežjem pešpoti, ki obsegajo planinske in tematske pešpoti v urbanih in podeželskih območjih, in ki se povezujejo v omrežje pešpoti in na evropske pešpoti E6, E7 in VA ter kulturne poti, ki potekajo skozi Slovenijo, se razvija kolesarstvo intenzivno tudi v turističnih območjih. Na ta način se zagotavlja povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj, pri njihovem umeščanju pa skrbi za varnost pešcev oziroma pohodnikov in kolesarjev. ...