Če alpinizem (v zelo širokem pojmovanju - celostno - s planinstvom, gorništvom, turnim smučanjem, plezanjem, ...) jemljemo kot zavzeto početje, neke vrste ideologijo ali religijo, je odgovor (spet pod vprašajem): Zaradi okužbe?
Razlaga filozofa Daniela Dennetta, ki jo je povzel Sašo Dolenc, seže nekam dlje kot tisto o osvajalcih nekoristnega sveta, ali "ker so tam!". Skoraj vse je razložljivo in že opisano ...
Sašo Dolenc: V 82. letu starosti je včeraj v ZDA umrl filozof Daniel Dennett. Napisal je več vplivnih knjig (Consciousness Explained, Darwin's Dangerous Idea, Freedom Evolves ...), ki so praviloma sprožile burne odzive v javnosti in polemike med strokovnjaki.
V knjigi Breaking the Spell: Religion as a Natural Phenomenon (Penguin, 2006) je poskušal religijo obravnavati kot nekakšnega parazita v človeških možganih.
Prvo poglavje knjige je začel z opisom mravlje, ki se znova in znova vzpenja po travni bilki čim više, dokler ne izgubi ravnotežja in pade nazaj na zemljo. A padec je ne odvrne od namere, da se ne bi takoj spet začela vzpenjati. Kot Sizif, ki je kotalil skalo po bregu navzgor, poskuša tudi mravlja znova in znova doseči vrh travne bilke, čeprav za to početje nima nobenega pametnega razloga.
Plezanje ji seveda prav nič ne koristi. Celo nasprotno, takšno plezanje njej in njeni živalski vrsti škoduje. Vendar ne odneha. Zakaj neki? Odgovor je presenetljiv. Možgane mravlje je okužil majhen zajedavec z imenom Dicrocelium dendriticum, ki želi s tal travnika čim prej priti v želodec krave ali ovce, da bo lahko sklenil svoj reprodukcijski cikel. Parazit sprošča v možganih mravlje snovi, ki sprožijo v njej potrebo, da se vzpenja po travnih bilkah in tako poveča možnost, da jo bo pojedla kakšna krava. Mravlja je za tega zvitega zajedavca samo priročno prevozno sredstvo, ki si ga sposodi, da bi se lahko čim prej prestavil v kravji želodec.
Dennett se nato vpraša, ali je kaj podobnega kot pri tej mravlji morda na delu tudi pri naši, človeški vrsti? Ali lahko tudi nas kak zajedavec prepriča, ne da bi se tega sploh zavedali, da počnemo stvari, ki nam prav nič ne koristijo. Smo morda le orodje zvitega parazita? Dennett je prepričan, da so takšni specifično človeški zajedavci predvsem ideje. Med takšnimi nematerialnimi paraziti v človeških možganih, ki imajo največjo moč prilastitve in podreditve posameznika, da deluje v njihovo in ne svojo korist, Dennett posebej izpostavi religiozna prepričanja, vendar lahko takoj dodamo, da bi njegove ugotovitve lahko posplošili na katero koli ideologijo.