Uroš Kuzman: Orientacijo kot sestavni del planinske dejavnosti vključujemo v nabor temeljnih znanj in planinskih vzgojno-izobraževalnih programov.
Naša organizacija jo že vrsto let spodbuja preko orientacijskih tekmovanj. Tekmovanja za Milovanovičev memorial so se začela leta 1959 v Završnici in nato potekala v različnih predelih Slovenije.
V osemdesetih se je planinska orientacija usmerila v individualni šport brez drugih planinskih vsebin, v drugi polovici devetdesetih pa se je iz Savinjske na vso Slovenijo razširil sistem planinske orientacije, kot ga poznamo danes.
Osem področnih lig, tekmovalci tekmujejo v ekipah s tremi do petimi člani in v šestih kategorijah: A - učenci do vključno 6. razreda osnovne šole; B - učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole; C - mladina (od 1. letnika srednje šole do vključno 26. leta starosti); D - mlajši člani (stari 27 let in več); E - starejši člani (stari 40 let in več); F - družine (najmanj eden od staršev in otroci do vključno zadnjega razreda osnovne šole). Najboljše ekipe se uvrstijo na Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT), kjer običajno tekmuje od 65 do 80 ekip s čimer gre za enega najbolj množičnih dogodkov Mladinske komisije. Vseeno se zdi, da potencial tekmovanj ni v celoti izkoriščen in je tema že nekaj časa zrela za diskusijo. Namen tega sestavka je spodbuditi konstruktivno razpravo in razmišljanje pred letošnjim vrhuncem sezone, ki bo potekal 12. in 13. maja v ligi Smrekovec.
Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja se je v letu 2010 se udeležilo članstvo 34 različnih planinskih društev. Spodnja zasedba (podatki niso povsem natančni) kaže, da je v ligah v zadnjem času tekmovalo še dodatnih 10 društev. To je približno tretjina vseh mladinskih odsekov članov MK PZS in petina vseh planinskih društev, članov PZS.
Gorenjska: Ljubljana Matica, Domžale, Semič, Novo Mesto, Podpeč Preserje, Trzin, Mengeš
Smrekovec: Velenje, Šoštanj, Vinska gora, Ljubno ob S., Rečica ob S., Nazarje, Gornji grad
Koroška: Dravograd, Vuzenica, Prevalje, Ožbalt Kapla, Črna na Koroškem, Mežica
Zasavska: Zagorje, Laško, Litija, Senovo
Rogaška: Kostrivnica, Slivnica, Rogatec, Vitanje
Primorska: Postojna, Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica, Podnanos
Podravska: Gornja Radgona, Ruše, Poljčane, Lovrenc na Pohorju, Cirkulane, Ptuj
Savinjska: Vransko, Zabukovica, Braslovče, Polzela, Žalec, Šempeter
* Podatki niso uradni, obstaja možnost napak!
Konkurenca v posameznih ligah je precej raznolika. Tekme v Koroški, Primorski, Zasavski in Rogaški ligi zberejo tja največ do 15 ekip. V osrednji, Gorenjski ligi, kjer sta daljše obdobje tekmovali le dve društvi, je ekip nekaj več. V prejšnji sezoni so se ligi namreč pridružili Dolenjci. V ligi Smrekovec in Podravski ligi se redno zbere več kot 25 ekip, v vseh ozirih pa izstopa Savinjska liga.
A B C D E F Skupaj
Rogaška 5 5 2 2 1 0 15
Podravska 9 8 4 3 3 3 30
Koroška 5 4 2 2 0 1 14
Smrekovec 7 10 4 2 2 1 26
Savinjska 12 15 6 5 7 2 47
Zasavska 3 3 3 0 0 0 9
Gorenjska 4 6 4 3 0 0 17
Primorska 2 2 3 2 0 0 10
* Podatki so okvirni, obstaja možnost odstopanja!
V prejšnjem desetletju je bil vpeljan tudi formalni naziv »vaditelj orientacije«, strokovni športni sodelavec za področje planinske orientacije. Sestavljen je iz dveh modulov. »Seminar orientacije« krepi individualno znanje in veščine (predvsem za potrebe uspešnega nastopanja v kategorijah C in D) in se dotika tudi metod učenja orientacije. »Seminar za traserje in organizatorje POT« obravnava tematiko priprave tekmovanj. Prvi modul se je zadnjih deset let izvedel sedemkrat. Drugi modul je bil izveden trikrat. Zadnje izpopolnjevanje, ki je kot pri vodnikih PZS obvezno za podaljšanje registracije, je bilo izvedeno leta 2009. Do konca leta 2012 je tako formalno registriranih 10 vaditeljev orientacije.
Po letih: od 2011 ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... do 2002
Seminar orientacije 10 12 23 / 7 / / 16 13 10
Seminar za traserje / 9 / / / / / 17 / 7
Kot vsako, je tudi zadnje desetletje prineslo razvoj družbe in spremembe na področju delovanja prostovoljnih, prostočasnih in športnih organizacij. Izvorna ideja današnjega sistema tekmovanj, je bilo druženje in sodelovanje z geografsko sorodnimi odseki. Potreba po tovrstni praksi je danes nekoliko zmanjšana zaradi povečane mobilnosti, ki društvom omogoča dejavnost na vseh koncih Slovenije in tudi v tujini. Večja je tudi množica različnih velikih planinskih prireditev, tradicionalnih pohodov, druženj, v kateri področne tekme zaradi slabe in razpršene promocije niso dovolj vidne. Planinska zveza Slovenije je v zadnjih dveh letih v informacijskem smislu naredila velik korak naprej. Če kdaj, je sedaj smiselno razmišljati o enotni centralni podobi lige, sistematičnem obveščanju in poročanju. Na drugi strani so se namnožile tudi druge, bolj prodorne oblike orientacijske dejavnosti (orientacijski tek, treking liga, pustolovske tekme), ki ponujajo večji izziv tekmovalcem z individualnim, športnim motivom. Te v okviru planinskih orientacijskih tekmovanj zavirata predvsem velikost ekipe in potrebno izkazovanje planinskega znanja. Ena od idej, ki so se porodile v zadnjem obdobju, je bila, da bi se dejavnost planinske orientacije kot že relativno razvito dejavnost umaknilo iz okvira Mladinske komisije, ter se jo združilo v novo komisijo s še katero od tekmovalnih panog, ki jih gojimo v okviru PZS. S posnemanjem teh bi planinska orientacija vsekakor pridobila na sistematičnosti in konkurenčnosti. Ugibamo lahko, ali bi ta idejni deja vu iz osemdesetih (orientacija kot individualna športna panoga, brez izrazite pedagoške note) danes imela več uspeha kot tedaj. Osebno se nagibam v drugo smer. Planinska orientacija je ena temeljnih metod dela z mladimi, ki ob njej usvajajo vsebine planinske šole in veščin za samostojno varnejše gibanje v gorskem svetu. Tekmovalni sistem bi zato moral v prvi vrsti biti osredotočen na delo z osnovnošolci in tudi srednješolci. Prav v tem oziru se zdi, da imajo tekmovanja še precej manevrskega prostora, ki pa zahteva resnejši pristop. Ločnica med formalnim in neformalnim je v sodobni družbi postala vse bolj stroga. Planinska dejavnost v okviru šolskih sistemov je močneje kot kdajkoli podvržena normativom in kriterijem reprezentativnosti. Razpršen in neformalen sistem orientacijskih tekmovanj temu trendu ni sledil. Za razliko od šolskega športnega tekmovanja Mladina in gore (za primerjavo 67 ekip v zadnji triadi, manj kot 50 v kategoriji B), planinska orientacija ostaja izven teh okvirjev. Ekipe tekmujejo v imenu planinskega društva. Nastopanje in uvrstitev na državno tekmovanje v imenu osnovne šole ni možno.
Konkretni predlogi
V nadaljevanju navajam nekaj konkretnih idej, berite v pozitivnem duhu. Planinska orientacija je prehodila dolgo in uspešno pot. Z nekaj izboljšavami lahko naredi korak naprej. Nasloniti se je potrebno na to, kar je bilo doslej dobrega, in izkoristiti sveže ideje.
I) Zmanjšanje števila lig
S tem bi povečali konkurenco, kvaliteto tekmovanj in nekoliko razbremenili organizatorje v manjših ligah. Manj tekem bi bilo lažje enotno spremljati, tehnično nadzorovati, jim nuditi podporo in jih promovirati. Znotraj lige se lahko sklenejo dogovori, da so tekme geografsko enakomerno porazdeljene. Na SPOT bi se uvrstilo več ekip (npr. tretjina v posamezni kategoriji). Za vsako ligo se dogovori tudi tehnični delegat oz. tehnični odbor, ki usklajuje tekme. Zaprosi se tudi za enega strokovnega sodelavca na PZS z operativnim znanjem koordinacije športnih tekmovanj, ki nudi podporo tekmovanjem.
a) Jugozahod (sedanja Gorenjska in Primorska)
b) Združeni Rogaška in Zasavska liga
c) Sever (sedanja Smrekovec in Koroška liga)
d) Savinjska
e) Podravska
A B C D E F Skupaj
Rog.-Zas. 8 8 5 2 1 0 24
Sever 12 14 6 4 2 2 40
Jugozahod 7 9 7 5 0 0 27
Savinjska 12 15 6 5 7 2 47
Podravska 9 8 4 3 3 3 30
II) Skupni datumi in celoletni koledar
Datumi tekem za naslednjo sezono (in po možnosti organizatorji) bi se določili že ob SPOT-u. Lahko bi se doseglo enovit dogovor, da tekme v vseh ligah potekajo na isti dan in da se uvede enotne preizkuse znanja planinske šole. Tako bi bila možna analiza in primerjava med vsemi ligami. Tekme bi imele medijsko podporo Planinske zveze, rezultati in lestvice pa bi bile še isti dan tudi na spletni strani. Izgubi se sicer možnost, da gre ekipa tekmovat v neko drugo ligo, a priložnost za tovrstni trening nudijo tekmovanja Eksponent, ki so zaživela lani. Predlog datumov za prihodnje leto
Datumi POT: 20. oktober, 23. marec, 13. april, 19. in 20. maj (SPOT)
Tekmovanje MIG: 10. november, 12. januar
III) Odprtje kategorij za šole, srednješolska kategorija
Ekipam v kategoriji A in B se dovoli tekmovanje bodisi za planinsko društvo bodisi za osnovno šolo. Preveri se možnost, da bi se planinska orientacija pridružila tekmovanjem ŠKL. Preoblikuje se kategorijo C in sicer za srednješolce oz. mlade do 19. leta starosti. Zanje se pripravlja tudi nekoliko bolj enostavna proga, da je prehod iz kategorije B lažji. Za starejše od 19. Leta se lahko uvede ena kategorija D ali pa se deli na dva dela (C in Č).
IV) Usposabljanja
Izstopi se iz formalnega okvirja strokovnega delavca v športu. Ohrani se seminar orientacije, morda se udeležencem ponudi tudi skupina, v kateri je poudarek na metodah dela z mladimi in uvajanju orientacije med otroke in srednješolce. Namesto seminarja za traserje se pripravi letno usklajevanje organizatorjev področnih tekmovanj, ki je po vsebini podobno, a primerno za večkratno udeležbo. Poteka pa lahko sočasno s seminarjem orientacije.