Slovenske novice, 17.12.05 - V sredo je 32-letni Ljubljančan Marko Vrviščar sam odšel v Kamniške
Dan v novicah
Je bil za gornika usoden plaz?
V sredo zjutraj je 32-letni Ljubljančan Marko Vrviščar sam odšel v Kamniške planine — Vrnil naj bi se v četrtek zvečer — Ker se ni, so šli kamniški gorski reševalci v akcijo — Pod Brano so na območju, kjer se s treh smeri prožijo plazovi, našli smučko in palico ter sledi krvi, nato pa prekinili iskanje — Domači: »Dokler je upanje, bomo upali«
Kamniška Bistrica, 16. decembra
Belo Fiatovo kombinirano vozilo že od srede zjutraj stoji pred planinskim domom v Kamniški Bistrici. Na voznikovem sedežu je majhen rdeč nahrbtnik, za ogledalom visi simpatična plišasta koala, ki je bila nekoč zagotovo podarjena za srečo. Zraven njega je še laternica, simbolični košček svetlobe, košček upanja na mirno vožnjo po nevarnih cestah. Lučka upanja za
Marka Vrviščarja, Ljubljančana, ki se je v zimskih razmerah podal proti goram v Kamniških Alpah, pri njegovih domačih še gori.
V Savljah so nas sprejeli s solznimi očmi, a se kljub temu oklepajo zadnjega upanja: »Da ga najdejo živega,« nam je povedal 32-letnikov oče. Marko je član alpinističnega društva Železničar in ima nadvse rad planine. V sredo zjutraj je ob 6. uri končal službo v Unionu ter se sam odpravil domnevno v bivak pod Skuto. Njegovo dekle Polonca Peterca pravi, da ga je predvčerajšnjim in včeraj nenehno klicala, vendar naj bi bila številka njegovega mobilnega telefona nedosegljiva.
»Ko je šel, je rekel, da se bo domov vrnil v četrtek zvečer. Sinoči ga ni bilo, zato sem najprej poklicala njegove kolege, a nihče ni vedel, kje bi lahko bil. Potem sem le še zavrtela 112,« pove Polonca in doda, da jih reševalci redno obveščajo o iskalni akciji. Markovi najbližji nočejo verjeti v eno od možnih teorij, da naj bi ga zasul plaz. »Dokler je upanje, bomo upali.«
Knjiga planincev v planinskem domu nima njegovega vpisa, kajti Marko se pred potjo navzgor ni zglasil tam. Morda bi, če bi pristavil v knjigo svoje ime in priimek ter napisal, kam namerava, gorskim reševalcem postaje GRS olajšal iskanje. Morda bi se zaradi opozorila o nevarnosti plazov, nalepljenega nad knjigo, celo odvrnil od namere povzpeti se tja, kjer je v zimskem času prostor samo za najdrznejše.
Iskalno akcijo za pogrešanim so sprožili sredi noči. Kot je povedal načelnik postaje GRS Kamnik Janez Podjed, se je takoj po sprejetju klica odpravil z gorskim reševalcem pripravnikom Genadijem Štoparjem po uhojeni poti do postaje tovorne žičnice, ki pelje do Kamniškega sedla, kjer je ena od pozimi zaprtih planinskih postojank. »Dobro uro sva pregledovala sledi do tovorne žičnice, potem pa sva se obrnila. Zjutraj ob šesti uri smo začeli širšo iskalno akcijo in na pot proti Kamniškemu sedlu in Brani se je odpravilo sedemnajst gorskih reševalcev.« Čez slabi dve uri jim je poskušal s preletom in pregledom terena pomagati helikopter, vendar se je moral zaradi hudega vetra in s tem povezane nevarnosti vrniti v bazo. Sredi dneva so reševalci našli eno smučko in eno palico. Niso mogli potrditi, ali oprema pripada pogrešanemu Vrviščarju. Opazili naj bi tudi nekaj krvi.
Reševalci so bili brez pomoči helikopterja v precej meglenem vremenu prepuščeni sami sebi in iznajdljivosti ter poznavanju terena. »Po zadnjih podatkih in sklepanju ob odkritju sledi na kraju dogodka menimo, da je pogrešani odšel v smeri Kotliškega grabna, kjer je vstop v centralno smer na Brano,« 
pravi Podjed. Reševalci pod Brano so opazili, da sta na ta del terena iz dveh smeri padla plazova, in sklepajo, da kaže vzrok za izginotje Ljubljančana na žalost iskati prav v enem izmed teh dveh. »Deset minut po drugi uri popoldan smo reševanje prekinili.«
Dan se je začel prevešati v popoldan in pozimi je v gorah kaj hitro temno. Reševalci niso hoteli tvegati. Teren pod Brano, pravzaprav plazišče, ni varen, prav tako del pod plazom, kjer so se v dolino vračali gorski reševalci. »Ves čas je na glavo reševalcev padalo kamenje in sneg in iskalna akcija je potekala v zelo nevarnih razmerah,« je povedal načelnik GRS Kamnik in dodal: »Dobili smo sledi in jutri bomo v akcijo vključili več gorskih reševalcev. Računamo na dvajset naših in pomoč iz postaje GRS Ljubljana. Pregledati moramo še najmanj dvesto dolžinskih metrov plazišča. Tako kot danes nam bodo tudi v prihodnje pri iskanju pomagali lavinski psi.« Po sledeh na plazišču, ki so jih opazili, reševalci menijo, da iščejo na pravem kraju.
Boštjan Fon, Boštjan Celec