"Treniram, kot da še nisem v življenju nič dosegla"
Matej Podgoršek: Olimpijska prvakinja Janja Garnbret je pozimi dobro trenirala v Tokiu, zadnja dva tedna pa v domovini s prijateljico in obenem tekmico Brooke Raboutou. Leto 2024 je posvetila drugim olimpijskim igram. Olimpijska tekma letos ne bo kombinacija vseh treh disciplin, ampak le Janji ljubšima težavnosti in balvanom. "Ne bo nič lažje. Moral se boš potruditi. Ampak jaz si želim biti na vrhu. Vem, kje je vrh." In zanj mora trdo trenirati tudi serijska zmagovalka. "Treniram, kot da še nisem v življenju nič dosegla."
Janja, pogovarjamo se že o olimpijskih igrah v Parizu, pa so še živi spomini, ko smo vas na Brniku pričakali z zlato kolajno iz Tokia.
Tudi jaz imam enak občutek, da je bil Tokio pol leta nazaj, pa je že tri leta od tega. Pariz pa je praktično pred vrati. Šlo je hitro, a hkrati počasi.
V Tokio se vračate vsako zimo na trening. Zakaj ravno tja?
Samo v Tokiu imajo 400 plezalnih centrov in neverjetno količino težkih balvanov in smeri ter različnih stilov. Vsak dan lahko greš v drug plezalni center in te kvalitete ne dobiš v celotni Evropi in Ameriki skupaj. Zato hodim tja na trening. Poleg tega mi je Japonska res fenomenalna in tja rada hodim. Iz Japonske imam tudi dobre prijatelje.
Vaše tekmice so tudi vaše prijateljice. Brooke Raboutou je nedavno prišla v Slovenijo in z vami tu trenirala dva tedna.
V plezanju smo tako dobro povezani, da lahko skupaj treniramo, ker se lahko drug od drugega kaj naučimo. Tudi jaz, ko s kom treniram, skušam potegniti nekaj dobrega iz tega in se nekaj novega naučiti.
Tudi za vaše reprezentančne kolegice velja, da se lahko kaj naučijo od vas.
Ja, zagotovo, vsak se lahko od vsakega kaj nauči. In to te naredi boljšega.
Za zdaj imate samo vi olimpijsko vozovnico za Pariz. Še tri so na voljo za Slovenijo (za eno dekle in dva fanta).
Vsekakor upam, da se mi še kdo pridruži. Drugače je, če imaš zraven še kakšnega sotekmovalca oziroma sotekmovalko. Jaz jim na olimpijskih kvalifikacijah želim vso srečo, da se jim uspe uvrstiti.
Olimpijska tekma v kombinaciji bo letos sestavljena iz dveh disciplin, in sicer težavnosti in balvanov, hitrosti ni več zraven. Kako je to spremenilo vaše treninge?
Zdaj bomo tekmovali v tem, v čemer sem tekmovala celo svoje življenje in kar že ves čas treniram. Lažje bo, ker mi ne bo treba trenirati hitrosti, ampak kljub temu ne bo nič lažje zmagati. V Parizu je drugačen sistem točkovanja. Ja, ne bo nič lažje. Moral se boš potruditi. Ampak jaz si želim biti na vrhu. Vem, kje je vrh.
Ali vas hitrost v obdobju, ko ste jo morali trenirati, ni premamila tako, da bi jo še naprej trenirali in tekmovali še v njej? V Parizu bo dodatna tekma v hitrosti.
Mogoče sem hitrost takoj po Tokiu malo pogrešala, saj mi jo je bilo zanimivo trenirati. Lepo je bilo, ker so gibi lažji, ko se odšteva čas. Dobila sem tudi posebno moč in vzdržljivost pri hitrosti, ki sem jo lahko uprabila pri balvanih in težavnosti. Ampak če bi želela biti konkurenčna v hitrosti, bi morala dve leti res posvečeno trenirati hitrost. A imam balvane in težavnost toliko raje, da se raje posvetim temu.
Pred letom dni ste morali zaradi poškodbe prilagoditi način treninga in del teh metod ste ohranili tudi po okrevanju.
Roman je moral sestaviti načrt glede moje poškodbe, da sem lahko obdržala formo oziroma jo še nadgradila. Odkrila sva neke načine treninga, ki delujejo in jih zato uporabljava še zdaj.
Motokrosist Tim Gajser je pred sezono dejal, da mora tudi svetovni prvak še naprej enako zavzeto trenirati oziroma še več in še bolje kot prej, če želi ostati na vrhu. Je v plezanju enako?
Ja, vsekakor je treba še naprej trdo delati, z enakim gasom naprej. Mogoče pa zdaj poudarjam kvaliteto in ne toliko kvantiteto. Zdaj z Romanom veva, kaj, kje, zakaj. Kaj je treba bolje, čemu je treba bolj posvetiti pozornost. Še vedno pa treniram, kot da še nisem v življenju nič dosegla.
In to je najverjetneje tudi razlog za to, da letos ne boste nastopili na vseh tekmah svetovnega pokala, da boste izpustili zadnji dve pred olimpijskimi igrami, pa čeprav radi tekmujete?
Ja, mogoče se zdi, da bi lahko samo tekmovala, ampak ljudje se ne zavedajo, koliko sebe dam na tekmi, kako sem potem čustveno izčrpana. Poleg tega imam veliko izkušenj s tekem, meni ni treba tekmovati, da pridem v tekmovalni ritem oziroma da se iz tekem nekaj naučim. Zato sem tudi izbrala določene tekme, nekaj podobnega kot prej Tokio, in mislim, da bo to super.
Naj bo torej še eno olimpijsko leto zlato!
Tako. Jaz tudi tako upam!