DGRS Kamnik: "Še nikoli nisem bil čisto sam na Kamniškem vrhu. Tišina, jasno nebo, večerna zarja. Lepo! Vsedem se na klopco, ne sedim niti minute, ko dobim sms. Pozivnik ... ah, saj sem tukaj, prav hitro ne morem biti na postaji. Takoj zatem zazvoni FireApp: "Padec na Kamniškem vrhu, krvavitev iz glave." Kako ... le sem pa popolnoma sam. Vstanem, se zaderem in kmalu dobim odgovor - aha, nekoliko nižje so. ... Pot pod noge."
Ostala ekipa je imela včeraj, v soboto, nekoliko dlje do poškodovanca. Gospod v drugi polovici petdesetih let je na sestopu s Kamniškega vrha padel in se kotalil po pobočju nekaj deset metrov. Sam angel varuh mu je na pot zasadil grmiček, v katerem se je k sreči ustavil. Med padcem si je poškodoval glavo, a hujših posledic ne bi smelo biti. Kri je tekla, a je ostal pri zavesti, tudi spomin je bil "nedotaknjen".
Prva ekipa ga je oskrbela in pripravila za klasičen transport z nosili. Reševalci kapljamo v manjših skupinah, po dva, tri. Na koncu je vseh 13 parov rok prišlo zelo prav - transport po strmem travnatem terenu ni prav nič enostaven. Kljub končanemu dežurstvu na Brniku, pa ga je, še bolj za poškodovanca, kot za reševalce, zelo poenostavila nočna dežurna posadka helikopterja, ki je poškodovanca v družbi zdravnika prepeljala v UKC Ljubljana. Hitro, varno, predvsem pa netresoče in zato toliko manj boleče. Smo pa v dolino pospremili gospodovo simpatično mlado družbo - pogumno dvanajstletno hči ter nekoliko starejšega sina s punco. Stresen večer je bil za njimi.
Kaj naj rečemo za zaključek ... Angeli letijo tudi v temi. Najprej tisti arboristični, ki na prave konce podtikajo grmičke, potem pa še jekleni. Obojim velika zahvala!
PS: Rožje je eden od naših reševalcev.
FB skupina Slovenski namenski reševalni helikopter komentar pod objavo Andrej Gyergyek
