Delo, 12.12.05 - Jože Poglajen: Še en poslanski zakon bo romal v koš
Še en poslanski zakon bo romal v koš
Zapečatene planinske poti
Vladna koalicija zavrača zakon o planinskih poteh – Pristojno ministrstvo pripravlja svojega
Ljubljana – Skupini poslancev vseh strank, razen SDS in NSi, tudi v tretjem poskusu ni uspelo spraviti zakona o planinskih poteh čez prvo stopnico postopka. Prvič je leta 2004 obravnavo zakona prehitel konec mandata. V novem mandatu so ga znova vložili in umaknili sami predlagatelji, ker je parlamentarna pravna služba k njemu napisala kar 130 pripomb. Tretjič, tokrat temeljito pravniško popravljenega, ga je pred desetimi dnevi ustavila vladna koalicija z že pregovornim pojasnilom, da ni primeren, ker vlada pripravlja svojega.
Na naših tleh so bile od leta 1933 označene planinske poti, steze in smukaške smeri formalno urejene z »naredbo bana Dravske banovine«, po vojni pa je bilo v statutu Planinske zveze Slovenije zapisano, da so planinske poti javne. Skupini prepričanih planincev med poslanci se je zdelo potrebno, da bi poleg drugega z zakonom uredili zlasti razmerja med lastniki zemljišč, po katerih gredo planinske poti. Za nove poti bi bilo poslej potrebno njihovo soglasje, za že do sto in več let uhojene poti – teh naj bi bilo že 7000 kilometrov – pa bi lastnikom ustrezno znižali davek na katastrski dohodek.
Tiha razlastitev
To bi bila tiha razlastitev lastnikov zemljišč, je razloge, zakaj se mu zdi zakon neprimeren, pojasnil poslanec demokratov Rudolf Petan. Petan, ki v nasprotju s kolegi planinci ni vsaj dvakrat prehodil transverzale ali se povzpel na streho Evrope, Mont Blanc, gre pa vsak konec tedna na Konjiško goro, je prepričan, da se sploh ne zavedamo, kako hodimo po tuji zemlji. Tako rekoč na črno, vendar se mu to zdi še vedno bolje, kot da bi lastnikom planinsko pot na tak način razlastili. Pohodništvo ni samo uživanje v naravi, ampak je moteča nadloga za naravo in lastnike, je pribila poslanka NSi
Marjeta Uhan in svoj prav utemeljila z vprašanjem, kdo bo kriv, če bik na pašniku napade planinca.
Čeprav je z dušo in srcem gornik – kot je povedal, je plezal z Nejcem Zaplotnikom in se pozneje družil s Tomom Česnom – je pomisleke zoper tako rešitev, ki je neka vrsta služnosti, kot je poskušal pojasniti Rudolf Moge (LDS), imel tudi Mihael Prevc (SLS). Pogreša, da v zakonu nič ne piše o odškodninah lastnikom zemljišč za planinske poti, ampak nasprotno, ti bodo zaradi vpisovanja poti v kataster imeli le stroške. Toda bolj kot to ga moti, da bi po novem zakonu morala država za vzdrževanje planinskih poti k zdajšnjim devetim milijonom na leto primakniti še 11 milijonov tolarjev.
Čas varčevanja
Da zdaj, ko vlada povsod varčuje, ni čas za dodatno obremenjevanje državne blagajne, se je Prevcu pridružil še poslanec SDS
Branko Marinič, čeprav je sam tudi predsednik enega od planinskih društev.
Minister Milan Zver med razlogi, zakaj vlada meni, da ta poslanski zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ni navedel »tihe razlastitve« lastnikov zemljišč, po katerih so speljane planinske poti. V zakonu se preveč mešajo planinstvo in šport, ne ve se, katera društva bodo lahko upravljala poti, enako ta zakon ne ureja razmerij med društvi in Planinsko zvezo Slovenije, poleg tega ni dovolj jasno zapisano, koliko denarja bo morala prispevati država in koliko občine, je našteval Zver in zavračanje zakona dokončno utemeljil z napovedjo, da bo pristojno ministrstvo, ki pa ni njegovo za šolstvo in šport, pripravilo konsistentnejši zakon.
Malanje hudiča na steno
Zakon skupine poslancev predvideva, da bo za koncesijo za poti lahko zaprosilo planinsko društvo, za katero ni nujno, da bo včlanjeno v Planinsko zvezo, imeti bi moralo najmanj 50 članov in imeti med njimi vsaj dva markacista. Rudolf Moge je tudi pojasnil, da je država doslej prispevala za poti 5,5 milijona in 3,5 milijona tolarjev v obliki helikopterskih prevozov in da so izračunali, da bi za vzdrževanje planinskih poti potrebovali skupaj 20 milijonov tolarjev na leto. To za državno blagajno ni tako velika žrtev, saj imamo ne nazadnje Triglav v državnem grbu, če pa vlada res hoče predrugačiti organiziranost planinstva v Sloveniji, ji tega ta zakon ne brani, je poslanec Moge zaman poskušal prepričati ministra in poslance vladne koalicije prejšnji teden v parlamentarnem odboru za kulturo in šolstvo, ko je obravnaval ta zakon. Tudi njegov predsednik
Branko Grims je prepričan, da ta zakon ni primeren, ker tako pravi vlada. Zavrnil je tudi tiste, ki so poskušali »malati celega hudiča na steno, kaj vse da bo vlada zapisala v svoj zakon«, kajti na čelu vlade je človek, ki ni samo odličen planinec, ampak tudi vrhunski alpinist, zato so taka namigovanja precej smešna. Potem je odbor z izidom 8 : 5 sklenil, da zakon o planinskih poteh ni primeren, in tako zapečatil njegovo usodo.
Jože Poglajen