Išči

PLE

PLE -zanje, -zalski ... mišljena je predvsem športnoplezalska aktivnost (oz. akterji);  na naravnih in umetnih stenah. Dodatno lahko označimo še: pleBAL in pleDWS | TeKmovalno pa ima ob osnovni  oznaki TEK lahko še: tekBAL, tekHIT, tekTEŽ in tekKOM

Plezanje

Objavljalci

Authors

Arhiv

Najtežje

Plezalni center Ljubljana - Robert Buh: športnoplezalne smeri v Sloveniji

Vsa ta imena smeri in ocene nam rojijo po glavi, ko nas nekdo vpraša po najtežjih športno-plezalnih smereh v Sloveniji.

Športno plezanje se je razvilo iz alpinizma in v 70-ih letih prejšnjega stoletja postalo samostojna (tudi kmalu olimpijska) panoga. Pri tej obliki prostega plezanja se moramo plezalci z lastno močjo telesa in tehniko vzpenjati po steni in premagovati gravitacijo, vrvi in varovalni pripomočki pa nam služijo le za ublažitev morebitnega padca. Športnoplezalna smer predstavlja navidezen pas v steni, ki po navadi poteka od dna do vrha stene in jo moramo za uspešen vzpon preplezati v vodstvu ter brez padca.

Verjetno so vam, ki to berete, te stvari že kristalno jasne, tako kot so bile vsem glavnim akterjem v zgodovini slovenskega športnega plezanja, ki so to dejavnost uspeli prignati v sam svetovni vrh in tako Slovenijo (ter njena plezališča) postaviti na plezalni zemljevid Evrope.
Poleg samih začetkov prostega plezanja pri nas, ki sta ga leta 1978 iz Amerike prinesla Iztok Tomazin in Borut Bergant, sta težavnostno lestvico prva začela potiskati Tadej Slabe in Srečo Rehberger. Poleg prvih šestic in sedmic (po francoski lestvici) sta kar hitro prodrla v magični svet osmic, 8a in naprej, tako v tujini kot tudi pri nas, s kopico prvih vzponov.
Najtežjo smer tistega obdobja pa je leta 1992 preplezal Slabe, ji nadel ime Za staro kolo in majhnega psa in oceno 8c+.

Ob omembi najtežjih smeri pa večina plezalcev poleg imen pomisli na oceno – 9a. Ta ocena in deveta stopnja (po francoski lestvici) že dolgo časa pomenita “sveti gral” za mnogo plezalcev. Prva smer z oceno 9a je slavna Action Directe v Frankenjuri, v Sloveniji pa smer Martin Krpan, ki jo je 2001 preplezal Jure Golob. Poleg njega so to mejo dosegli številni slovenski plezalci in plezalke, kot so Uroš Perko, Matej Sova, Domen Škofic, Jernej Kruder, Janja Garnbret, Mina Markovič …

Seznam najtežjih športnoplezalnih smeri v Sloveniji trenutno vključuje 51 smeri z oceno 8c in težje (smeri z oceno 8b+/c niso bile vključene).

Vicious circle (9a+/b) - Mišja peč: Adam Ondra brez ponovitve
Massacrate (9a+) - Golobove pečine: Jernej Kruder brez ponovitve; Fb8C bolder prečnica
Martin Krpan (9a) - Mišja peč: Jure Golob
Sanjski par extension (9a) - Mišja peč: Uroš Perko
Xaxid hostel (9a) - Mišja peč: Tomasz Mrazek
Waterworld (9a) - Osp: Klemen Bečan
Halupca 1979 (9a) - Osp: Matej Sova
Aikula (9a) - Burjakove peči: Domen Škofic originalno 8c, nato so se ključni oprimki odlomili
In time (9a) - Sopota: Jernej Kruder
Ekstaza (8c+/9a) - Mišja peč: Matej Sova
Za staro kolo in majhnega psa (8c+) - Mišja peč: Tadej Slabe
Sanjski par (8c+) - Mišja peč: Tadej Slabe originalno 8c, nato se je nekaj grifov polomilo
Histerija (8c+) - Mišja peč: Matej Sova
Človek ne jezi se extension (8c+) - Mišja peč: Matej Sova
Secret project (8c+) - Osp: Klemen Bečan brez ponovitve
Couch surfing (8c+) - Osp: Klemen Bečan brez ponovitve
Revolucija (8c+) - Osp: Matej Sova originalno 8c, nato se je nekaj oprimkov polomilo,
prva ponovitev po odlomu Domen Škofic
Privid (8c+) - Bohinjska Bela: Klemen Bečan
Botulin (8c+) - Kotečnik: Jernej Kruder
Beautiful pain (8c+) - Kotečnik: Anže Varga
Miza za šest (8c+) - Kotečnik: Luka Zazvonil
Butelka (8c+) - Mislinja: Jernej Kruder brez ponovitve
Valar Morghulis (8c+) - Čreta: Jakob Bizjak brez ponovitve
Konec MIR-a (8c/c+) - Mišja peč: Jure Golob
Country house (8c/c+) - Vipavska Bela: Uroš Perko
Mrtvaški prst (8c/c+) - Čreta: Jaka Šprah
Talk is cheap! (8c) - Mišja peč: Uroš Perko
Strelovod (8c) - Mišja peč: Uroš Perko
Natural link (8c) - Mišja peč: Uroš Perko Missing link (8b+) brez umetnih oprimkov
Corrida (8c) - Mišja peč: Franci Jensterle
Vizija 8c Mišja peč Luka Zazvonil
Človek ne jezi se (8c) - Mišja peč: Luka Zazvonil originalno 8b+/c, nato se je odlomil ključni oprimek
Popolni mrk (8c) - Mišja peč: Matej Sova
Ninja želva (8c) - Mišja peč: Janja Garnbret
Osapski pajek (8c) - Osp: Uroš Perko
Osapska pošast (8c) - Osp: Klemen Bečan
Helikopter v pošasti (8c) - Osp: Jernej Kruder
Working Leon (8c) - Osp: Klemen Bečan brez ponovitve
Žlahtna kapljica (8c) - Mislinja: Jernej Kruder brez ponovitve
Rigor mortis (8c) - Bitnje: Gašper Pintar
Iluzija (8c) - Kotečnik: Luka Zazvonil
Kmečka malca – Butnskala (8c) - Kotečnik: Luka Kranjc
Super heroji v akciji (8c) - Vipavska Bela: Uroš Perko
Glista direkt (8c) - Vipavska Bela: Boštjan Weingerl
Jojo (8c) - Sopota: Jernej Kruder brez ponovitve
The Secret (8c) - Sopota: Jernej Kruder
Kingslayer (8c) - Ter: Klemen Novak
Inferno (8c) - Ter: Jaka Šprah brez ponovitve
Underground doesn’t stop (8c) - Skedenj: Jernej Kruder
Rototom Sun Splash (8c) - Skedenj: Gabriele Gorobey brez ponovitve
Puščavski pesek (8c) - Lijak: Jernej Kruder brez ponovitve

Opombe za določene smeri, vzpone in plezalce: 

Vicious Circle, trenutno najtežja smer v Sloveniji, ne predstavlja samostojne smeri, ampak je (kot tudi veliko drugih smeri iz tega seznama, npr. Martin Krpan, Working Leon, Beautiful pain …) povezava smeri, in sicer Za staro kolo … in Sanjski par. Sestavlja jo spodnji 8c+ del iz Kolesa, slaba pavza in nato še 8c+ Sanjskega para do vrha.
Massacrate, druga najtežja smer v Sloveniji, je edina smer na tem seznamu, ki ima ”dvojno” oceno – 9a+ ali Fb8C. Gre za bolder prečnico (traverse), ki vključuje elemente bolderiranja (ni vpenjanja, crashpadi), ampak ima še vedno toliko gibov, da je stil plezanja bližji športnoplezalnim smerem. Večina medijev je pobrala oceno 9a+.
Ninja želva je prva smer z oceno 8c (in edina na tem seznamu), ki jo je prva preplezala ženska, Janja Garnbret. Poleg tega je Janja tudi v klubu 9a z Mino Markovič. Poleg njiju pa velja omeniti prvi ženski 8c pri nas – Martina Čufar z Vizijo leta 2005, tri leta kasneje pa Natalija Gros s Histerijo (8c+).
Aikula v Burjakovih pečeh je bila ob prvem vzponu Uroša Perka ocenjena z 8c. Ko jo je prišel ponovit Domen Škofic, je opazil, da so se umetni ključni grifi polomili. Lahko, da jih je tudi nekdo namerno odbil, ostale so le še packe od sike. Domen je nato smer preplezal z naravnimi razčlembami in ji nato nadel oceno 9a, zato se njegov vzpon smatra za prvi vzpon zdaj naravne Aikule (9a).

Skoraj 2/3 najtežjih športno-plezalnih smeri pri nas se nahaja na primorskem koncu; samo v Mišji peči 18 smeri, več kot v katerikoli drugi pokrajini skupaj. Razlog za to je, da v primorskih plezališčih prevladuje previsni, atletski tip plezarije, ki je kombiniran z dolgimi, vzdržljivostnimi smermi. Za Primorsko ima veliko težkih smeri tudi Štajerska v največjem slovenskem plezališču, Kotečniku, ter v futuristični Sopoti, ki utegne doprinesti nekatere izmed najtežjih pri nas. Poleg njih pa velik potencial najdemo tudi na Čreti in Teru, ki se šele razvijata kot plezališči, ampak imata že lepo število težkih linij in projektov. Najmanj težkih smeri pa najdemo na Gorenjskem in Koroškem, kar je presenetljivo glede na samo število plezališč, ki jih premoreta ti pokrajini. Vendar pa je večina teh plezališč odmaknjenih, zelo specifičnih, ali pa so najtežje smeri tam redke, v nasprotju z npr. Mišjo pečjo, kjer se večina smeri giblje okoli 8a ali težje.

Presenetljivo je tudi dejstvo, da je večina prvih vzponov najtežjih smeri slovenskih (da je FA opravil/a Slovenec/ka). Samo trije plezalci, ki niso Slovenci, imajo vsak po en FA v naših plezališčih.

Za konec pa še nekaj zanimivosti:

9a klub, odprt leta 2001, vsebuje trenutno 11 plezalcev, od tega 9 moških in 2 ženski (Golob, Sova, Perko, Bečan, Škofic, Kruder, Vezonik, Pintar, Markovič, Garnbret, Šprah).
9a+ klub, odprt leta 2014, pa vsebuje trenutno samo tri: Škofic, Bečan ter Kruder. Ženske plezalke se še niso priborile v ta klub, 9b kluba pa Slovenija še nima.
Smer Papichulo v Oliani je edina smer z oceno 9a+, ki ima dva slovenska vzpona – Domen Škofic (kot prvi Slovenec) in Klemen Bečan.
Es Pontas, znamenito DWS smer Chrisa Sharme, je leta 2016 prvi ponovil Jernej Kruder. Čeprav mnogi plezalci domnevajo, da težavnost te smeri spada med 9a+ in 9b, se nista niti Sharma niti Kruder uradno opredelila do ocene. Prvo ”pravo” 9a+ športno-plezalno smer (poleg Massacrate in Es Pontas) je Jernej leta 2018 splezal v Dalmaciji, ko je naredil prvi vzpon v smeri Dugi Rat.
Edini 8c+ na pogled (OS) je do sedaj uspel Klemnu Bečanu leta 2014 v smeri Siempre se Puede Hacer Menos v Chulilli, ki je obenem to smer tudi prvi preplezal (FA). 8c na pogled imata Bečan in Škofic, 8c flash (FL) pa je kot prvi Slovenki leta 2016 uspel Janji Garnbret .

Če bo slovensko športno plezanje napredovalo v takem tempu, lahko že v tem desetletju pričakujemo večino mejnikov, tako v plezališčih kot tudi na tekmah, ne uide nam pa niti Olimpijada v letu 2021.
Robert Buh 

 

Plezalni center Ljubljana
NAJTEŽJE ŠPORTNO-PLEZALNE SMERI V SLOVENIJI

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 4698

PLE

KŠP - Komisija za športno plezanje PZS