Večer, Vrt, narava, gore - Sanja Verovnik: Ko gore prekrije snežna odeja, se razmere za gibanje po njih spremenijo.
Medtem ko po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih, je to na planem nemogoče. Kajti že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu
Poleg tega moramo biti v zimskih dneh pripravljeni še na dejstva, kot so nizke temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, manjše število ljudi v gorah, nevarnost proženja plazov, na katero moramo biti stalno pozorni, in seveda na možnosti zdrsa, opozori Zdenka Mihelič iz Planinske zveze Slovenije (PZS). "Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri cilja, pripravi in opremi. Upoštevajmo tudi, da na grebenih veter ustvarja snežne pasti, ki se lahko pod našo težo odtrgajo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani. Razmere se v gorah hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo utegnili potrebovati. Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem območju."
Obvezna zimska oprema
Za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih razmerah. "Poleg tega pa še dobre zimske pohodniške čevlje (lahko tudi plastične ali turnosmučarske za turne smučarje), gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostno osebno zaščitno obleko pred vetrom, mrazom in mokroto, dobro termoizolativno obleko, zaščito pred močnim soncem, dovolj rezervne obleke in zaradi zaprtosti koč tudi dovolj tople tekočine ter hrane." Prav tako so obvezni del tehnične opreme cepin in dereze. "Naučimo se jih uporabljati. Četudi razmere na izhodišču ture kažejo drugače, oboje vzemimo s seboj, saj se razmere spreminjajo tako z višino kot s časom. Ko so na nogi dereze, sodi v roke cepin (palice pospravimo na nahrbtnik)."
Med obvezno opremo za obisk gora v zimskem času sodi tudi plazovni trojček - plazovna žolna, sonda in snežna lopata. "Plazovno žolno, nameščeno na telesu pod zgornjimi plastmi obleke, imejmo na turi vedno vključeno (doma preverimo delovanje), sondo in lopato pa v nahrbtniku. Ob uporabi plazovnega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj plazovni trojček ne zagotavlja preživetja pod snegom, poveča le njegove možnosti."
Predsednik komisije za usposabljanje in preventivo pri PZS Franc Kadiš doda: "Pred zimsko sezono moramo prav tako obvezno obnoviti znanje o uporabi plazovne žolne ter izvesti praktične vaje lociranja zasutega v plazu. Dobro obvladovanje te opreme je bistvenega pomena pri njeni praktični uporabi in je od tega v veliki meri odvisen tudi naš uspeh ob morebitni nesreči s snežnim plazom. Z daljšim iskanjem zasutega v snežnem plazu je možnost njegovega preživetja bistveno manjša."
Od lažjih k težjim
Planincem in ostalim ljubiteljem gora, ki niso vešči gibanja v planinah v zimskih razmerah in nimajo veliko izkušenj, priporoča, da se vključijo v planinska društva in se z njimi pod vodstvom vodnika PZS v organiziranih skupinah odpravijo v gore. "Povprašajte jih za nasvet, povejte jim svoje izkušnje o hoji v gore pozimi. Vodnik PZS vam bo znal svetovati tudi pri izbiri vodenega pohoda s PD." Znanje o gibanju v gorah pozimi je dobro pridobiti, če ga že imamo, pa ga je pametno obnoviti. "Znanje lahko pridobite v planinskih društvih in njihovih šolah. Upoštevajte nasvete in opozorila. Svoje poti v gore vselej načrtujte in upoštevajte postopnost (od lažjih k težjim - od krajših k daljšim), cilj oziroma pot si izberite glede na svoje znanje," planincem polaga na srce Zdenka Mihelič. "Tudi sicer velja pravilo (če to ni vodeni pohod, ki ga vodi vodnik PZS in pozna pot), da se nikoli ne podajmo na poti in vrhove, če jih nismo dodobra spoznali že v kopnih razmerah. Pozimi je pokrajina spremenjena, prekrita s snežno odejo, prav tako pot in markacije. Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami. Pred začetkom sezone vadite tudi hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom."
Pomembno je vedeti
- Pred uporabo moramo preveriti stanje opreme, ki je čez poletje nismo uporabljali (cepin, dereze, plazovna žolna, smuči ...).
- Vsa oprema nam nič ne koristi, še več, lahko je tudi nevarna, če je ne znamo uporabljati. Zato je tudi pri tem zelo pomembno znanje - učenje in obnavljanje naučenega v praksi.
- V gorah v tem času že vladajo zimske razmere. Zadnja otoplitev in dolgotrajno deževje sta močno namočili in stisnili snežno odejo. Ta je v zadnjih mrzlih dnevih pomrznila in po večini poledenela. Zaradi zimskih razmer, ki so in še bodo v gorah, ni odveč še enkrat opozoriti, da pred turo (ne samo dan ali dva prej, temveč več dni prej) spremljajte vremensko napoved za gore, kamor se odpravljate, in se prepričajte se o snežnih razmerah v gorah, upoštevajte podatke o višini snežne odeje in stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, v gore ne odhajajte ob sneženju in vsaj tri dni po obilnejšem sneženju ter ob napovedanih otoplitvah.
Nesreča ne počiva
V primeru nesreče poskusimo s preudarnim ukrepanjem čim bolj pomagati ponesrečencu in gorskim reševalcem. Ohranimo mirno kri in zbranost, zavarujmo ponesrečenca pred nadaljnjimi poškodbami, pred zdrsom, mrazom in drugimi zunanjimi vplivi (veter, padajoče kamenje, plaz ...). Ponesrečencu dajmo prvo pomoč. Obvestimo z radijsko postajo, mobilnim telefonom ali kako drugače Center za obveščanje na brezplačni telefonski številki 112 ali najbližjo obveščevalno točko GRZ Slovenije. Na nekaterih planinskih kočah je vgrajen samodejni odzivni radio sistem (SAPOGO) za obveščanje v primeru nesreče v zimskem času. Obvestilo o nesreči mora vsebovati podatke: KDO je ponesrečenec in KOLIKO je poškodovanih, KAJ se je zgodilo, KJE je bila nesreča, KDAJ se je zgodila, KAKŠNE so poškodbe pa tudi kakšne so razmere na kraju nesreče in kdo obvešča o nesreči. Gorski svet je vedno bolj pokrit s signalom mobilnih telefonov, zato ga imejmo s seboj, paziti pa moramo, da po nepotrebnem ne trošimo njegove baterije. Če se nam zgodi nesreča, ohranimo mirno kri in počakajmo na pomoč.
Sanja Verovnik