Janez Pikon: Gora za dušo in gorskim vrtom planinskega cvetja na samotni, ne obiskani krajini nad poraščeno dolinico Rovnik pod Rodico.
Začnemo nad zgornjo prečno cesto v Javorju po zložni Bukovski dolini, kjer se pobočje dvigne čez strmo stopnico, takoj zatem zravna in odpre. To je prostrana goličava planine Suhe, kjer poleti še vedno živahno pozvanja manjša čreda živine s še vidnimi sledmi stanov na planini nadaljujemo v smeri verige južnih gora nad bohinjsko dolino. Gradovec (1693 m) je vsekakor bolj neopazen in v senci velikih sosedov Velikega in Malega Raskovca, se mu zaradi neprepoznavnosti godi krivica? ... ne!, panoramsko razgledno pobočje nad bohinjsko dolino je resnično čudovito.
Pristop na manj znane planinske poti in vrhove vodi po bohinjskih planinah pod Rodico v bogat bukov gozd, ter višji gaj macesnovega gozda, kasneje že drevored visokega in obsežnega ruševja v zavetju le tega pa bogati planinski vrtovi alpskega cvetja, rododendrona, jagode, že zorijo borovnice in komur je do pesmi kravjih zvončkov, ki jo odnaša le piš vetra, bo idilo prvotnih planšarij prav gotovo našel na tihotnih poteh ob Gradovcu, pod Malim Raskovcem (1946 m), te samotne in povsem neobljudene krajine. Steza se vije vzhodno pod steno poraščene Vrh Okroglice (1670 m) polagoma navzgor nad planino Suha (1385 m), kjer na pobočju že zaznamo bujno rastlinje gorskega travnika ob lovski koči Naglin (predel v Škatli), kjer vodi steza, nekdanja mulatjera v smeri poraščenega vrha Gradovec. Vzpon nanj načrtujemo po preseku na njegovo severno pobočje in samostojen vzpon po trenutni ocenitvi in določitvi pristopa strmega bolje navpičnega in z ruševjem poraščenega in kamnitega korita. Sestop do predela Kozarše in planino Poljana nad dolinico Rovnik, še zadnji pogled na osamljeni vrh z gorskim vrtom planinskega cvetja in prelepim razgledom na bohinjsko dolino z jezerom. S sedla med Malim Raskovcem, vrhom v tej gorski verigi in nekaj nižjim Gradovcem dosežemo planino s koritom pod strmo steno Velikega Raskovca (1967 m). Planina Poljana (1466 m) zahodno pod Robom (1586 m) in grebenom nad območjem Pezdence (1483 m).
Pod Poljanskim (1897 m) in Konjskim vrhom (1879 m) je nižje med planino Poljana, Dolgo planjo in Robom, višje nad Dolgimi Ventijami skrit razmeroma velik srednje gorski pašnik Za Robom (1517 m, Lepa Ventija, ali Mala Poljanca). Do samotnega, delno že poraščenega in skritega predela vodi stezica od lovske koče. Predel je odmaknjen od vseh označenih planinskih poti, ki vodijo na greben med Črno prstjo in Rodico, zato na Poljanci vlada gozdna tišina. Marsikatero prijetno in tudi hudomušno zgodbo skriva koča, pa naj bo ta resnična ali lovska. Vračamo se polni prijetnih vtisov krožno z Ventij do odcepa steze in gozdne ceste do predela Javorje pod planino Suha.
Janez Pikon