PS Bazovica Reka - Darko Mohar: Grobničke Alpe iz drugega zornega kota
Obisk Grobničkih Alp si je voditelj planinske skupine Bazovica letos zamislil na nekoliko drugačen način. Odpeljati se po Kripanjski poti do lovske koče na Kripnju in se v osrčje gorske skupine podati po manj obiskanih poteh.
V načrtu je bil še vzpon na primorski Klek, manj znanega imenjaka tistega ogulinskega, zibelke hrvaškega alpinizma. Primorski Klek je visok 1210 metrov in po lepoti nič ne zaostaja za ogulinskim. Verjetno bi se v njegovi južni steni dala izpeljati tudi kakšna alpinistična smer. Tisto po čemer pa prekaša bolj znanega soimenjaka pa je razgled: od Velebita do Učke in Ćićarije, kvarnerski otoki, na drugo stran vrhovi Gorskega kotarja - Jasenovica, Međuvrh, Guslica, Planina, Medvejci, ... Bližnji Crni vrh in Gornik izstopata iz gostih temačnih gozdov s svojimi skalnatimi vrhovi. Potem pa še najvišji vrhovi Grobničkih Alp: Fratar, Suhi vrh, Osoje, Vidalj. Obruč se skriva za Fratrom, vidi ga se lahko s Crnoga vrha, ki s svojim ozkim in kamnitim grebenom malce spominja na prave alpske vrhove. V globini Grobničko polje s številnimi naselji, reški nebotičniki. Pred reško luko usidrane ladje, žal jih v zadnje čase jih je precej manj kot nekoč ...
V načrtu je bilo po vzponu na Klek spustiti se čez Nebesa na Živenjsko pot in čez Vidalj priti do planinske koče na Hahlićih.
Pohodu se je priključila tudi manjša skupina prijateljev iz PS Elektra iz daljnje slavonske Požege. To naj bi bilo nadaljevanje prijetnega sodelovanja po srečanju na Velebitu in obiska reških planincev Papuka. (Dobre hrvaške avtoceste omogočajo relativno hitri prihod v katerikoli del Hrvaške, čeprav štiriurna jutranja vožnja ni od muh.)
Po točnemu štartu se je kasneje celi izlet malce upočasnil. Lep dan, pomladanske barve, veliko zgodnjega cvetja, razgledi in dobra družba niso omogočili hitre hoje. V kočo na Hahlićih je skupina prispela nekoliko pozneje kot je bilo v načrtu, no, to ni zmotilo sproščenega vzdušja. Goste iz Slavonije so domačini iz PS Bazovica pričakali s pomladansko specijaliteto teh krajev – divji špargljni z ocvrtimi jajci.
Ker je koča odprta samo ob koncih tedna in se zapira v nedeljo popoldne, so Slavonci načrtovali prespati v zimski sobi in v ponedeljek obiskati še nekateri od vrhov Grobničkih Alp. Uživali so lahko v prekrasnemo sončnemu zahodu za Učko z Ćunine glave in sicer mrzlemu, a tihemu jutru.
Zapisal in fotografiral: Darko Mohar