Borut Peršolja: Spremno besedilo, ...
... prejeto po e-pošti na valentinovo, ni ovinkarilo:
»Spoštovani Borut,
na Reki na Hrvaškem že 75 let deluje Slovenski dom, Kulturno prosvetno društvo Bazovica. V njem reški Slovenci lahko delamo na ohranjanju jezika, običajev in kulture. V zadnjih 20 letih smo se obrnili tudi k planinstvu. Naša planinska skupina, ki jo imam čast voditi, je v tem času pripravila številne kulturne dogodke (čez 100) in čez 430-krat obiskala domače in tuje gore. Organizirali smo številne razstave (v sodelovanju s PZS in HPS), pri nas so predavali znani slovenski ter hrvaški alpinisti in drugi, povezani z naravo in gorami.
O delu planinske skupine smo se za dvajseto obletnico odločili napisati knjigo, ki naj bi izšla do sredine aprila, ko bomo slavili obletnico. S knjigo naj bi za naslednje generacije ohranili spomin na veliko delo, ki smo ga opravili. Knjigo, ki naj bi bila dvojezična, saj je delo na povezovanju planincev iz različnih prostorov eden od stebrov našega delovanja, sem napisal jaz. Naj ne bi bila monografija! V njej sem hotel povezati dejstva o društvu in planinski skupini s svojim razmišljanji in spomini.
Uvoda sta napisala Jože Andrej Mihelič (v slovenščini) in dr. Željko Poljak (v hrvaščini).
Marjeto Keršič Svetel, z njo in njenim PD RTV sodelujemo že več kot petnajst let, smo prosili za pomoč. Ona pa je priporočila vas. A se lahko dogovorimo za recenzijo?
Darko Mohar,
voditelj Planinske skupine Bazovica Reka in član UO KPD Bazovica«
***
In tako se je nenačrtovano začel moj letošnji prostovoljski izziv.
Prebral sem v več delih prejeto besedilo (skoraj 200 wordovih strani), ga kot prvi bralec redakcijsko uredil, odpravil nekatere podatkovne in pojmovne nejasnosti ter povezal navznoter in navzven.
Navkljub drugačnemu avtorjevemu slovenskemu jeziku (v primerjavi z zbornim slovenskim jezikom) se mi je zdelo ključno ohraniti njegovo pojavnost, njegovo melodijo in živost, izoblikovano v več desetletni omejeni povezanosti z jezikom, ki se vsakodnevno razvija v mejah Slovenije. Prav ta oddaljeni razvoj, usedline jezikovnih prvin iz obdobja avtorjevega odraščanja ter izoblikovanost »novega govorjenega jezika« pod vplivom drugega vsakodnevno govorjenega hrvaškega jezika je nekaj, kar besedilu daje pristnost, iskrenost, uležanost in pričevalnost – tu smo doma, Slovenci in Slovenke!
Ne, dela ni bilo malo. Ne, časa ni bilo na pretek. Ne, branje ni bilo dolgočasno.
Slovenski dom na Reki.
***
Z zamejci (oziroma s Slovenci v skupnem kulturnem prostoru) sem že dolga leta povezan na različne načine. Seveda se vse začne z mojo geografijo, še zlasti z geografijo Slovenije ter študijskimi obiski slovenskih pokrajin.
Nadaljuje se z gorništvom: hodil sem po slovenskih hribih, večkrat sem kot predavatelj gostoval v SPD v Trstu, bil gost (in slavnostni govorec) na prireditvah SPD v Gorici, nosil zbrani donatorski (slovenski) planinski denar v Kočo na Matajurju, prostovoljsko popravljal slovenska zemljepisna imena v različnih gradivih (zemljevidih, smernih in informacijskih tablah, opisih …) projekta Panoramska pot Karavanke (tudi Južne Alpe) v sodelovanju z SPD v Celovcu …
Predvsem pa sem v okviru Svetovnega slovenskega kongresa sodeloval pri organizaciji prve (in druge) konference slovenskega planinstva doma in po svetu. (Ob tem sem spoznal tudi Darka Moharja, vendar se on tega ne spomni.)
(Na tem mestu bi lahko kaj napisal tudi o mojih službenih vezeh s področjem “za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu”, a se bom, kot vsa leta doslej, vzdržal. In še naprej ločeval poklicno in prostočasno plat mojega življenja.)
Rezultat prostovoljskega izziva (ja, vse delo sem opravil ne brezplačno, temveč na lastne stroške …) bo viden ta petek (13. 5. 2022 ob 19. uri) na prisrčni proslavi 20. obletnice Planinske skupine Bazovica, ki bo potekala v vrtu Slovenskega doma, Podpinjol 43 na Reki.
Predstavitev knjige
Dotaknuti nebo/K zvezdam avtorja Darka Moharja bo dogodek, ki ga ne gre zamuditi.
Vabljeni!
Naslovnica knjige Dotaknuti nebo/K zvezdam.
***