Maruška Lenarčič: ... z vodniki planinske skupine KPD Bazovica
Planinski prijatelji z Reke zelo radi zahajajo na vrhove, nedaleč od Reke, nad Grobničkim poljem, visoke od 1000 do 1350 metrov.
Zaradi izredne lepote in veličastnosti jih popularno imenujejo tudi Grobničke Alpe. Posebej priljubljeno je področje Hahlićev, kjer je na višini 1097 metrov, prav na robu, Planinski dom Hahlići, od koder je prekrasen pogled na Kvarnerski zaliv. Dom so obnovili in ga tudi upravljajo planinci PD Obruć iz Jelenja. Obdan je s skupino razglednih vrhov, z zanimivimi imeni, do njih je še uro do dve hoda. Najbližji so Dnić, Fratar, Pakleno, Nebesa …, daleč ni tudi najvišji vrh Obruć (1377 m).
Darko Mohar, duša in srce planinske skupine slovenskega Kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke, je to zanimivo hribovje že večkrat predstavil na spletu gore-ljudje . Rad priskoči na pomoč planinskim društvom. V nedeljo, 11. maja je tja popeljal skupino 40 planincev Obalnega planinskega društva. Pri odkrivanju lepot Grobnićkih alp so mu pomagali planinski vodnik Andrej Mohar, odličen poznavalec teh krajev Ivica Tota in še nekaj članov in članic planinske skupine. Popeljali so jih na Hahliće po najzanimivejših poteh in vrhovih. Udeleženci so začutili vso njihovo gostoljubnost in radost druženja - ob gibanju v naravi je druženje njihovo prvenstveno poslanstvo. Udeleženci so bili deležni njihove pozornosti in prijaznosti od začetka do poslovitve. Hvala jim za doživeto turo.
Darko in Andrej sta planince pričakala in sprejela v svoje varstvo že na Vratih Jadrana. Prisrčnemu pozdravljanju je sledila vožnja nad Reko po Grobničkem polju skozi Grobnik do vasi Podkilavac (n.v. cca 500 m). Seveda med vožnjo ni manjkala Darkova razlaga o zgodovini mesta Reke z okolico in o zanimivih značilnostih grobnićkega področja.
Do vstopa v Mudna dol jih je pot vodila skozi gozd in po jasah, polnih spomladanskega cvetja, tu pa so se razdelili v dve skupini:
Prva skupina je krenila desno po hudi strmini navzgor po t.i. “južnem grebenu”.
Druga skupina si je nadela čelade in pot nadaljevala po atraktivni poti hudourniške soteske potoka Sušice. Soteska je prehodna le v sušnem času, na nekaterih predelih so kar ozki prehodi, navdušujoče lepe so oblike apnenčaste sveta. Sledilo je poldrugo uro plezanja po dobro zavarovani poti, ki jo je uredilo PD Obruć iz Jelenja. Nepričakovano, vznemirljivo in užitkarsko! Udeleženci so lahko spoznali in začutili, zakaj poimenovanje alpe. Iz soteske je pot vodila strmo po gozdni stezi vse do obsežnih travnikov, t.i. “livadah”, ki se tudi tu zaraščajo. Najvidnejši so bili cvetoči grmi šmarne hrušice, po ozelenih traviščih pa kukavice, najvidnejše pa blazine dišečega volčina.
Žal se je nad tisoč metri prikradla megla in planince prikrajšala za čudovite poglede in razglede. Pod Fratrom so se komaj zaznali s prvo skupino, ki je nekaj časa grizla kolena po strmini, a zato so bili nagrajeni z očarljivimi pogledi v dolino in na morje, za kar so bili prikrajšani v drugi skupini. Skupaj so nadaljevali na vrh Dnić (1190 m) ter naprej do Doma Hahlići in ker megla ni hotela izginiti, so uživali v vonjavah dišečega volčina,. V Domu so si po skupno štirih urah hoje oddahnili in uživali v gostoljubnosti planinskih prijateljev in “domarjev”.
Poslovili so se rekoč: “Pridemo drugič, da vidimo razkošje razgledov” in se ob Grozdanovem petju spustili v dve uri dolgo pot čez Podplanino v Podkilavac. Povsem kraški svet se je spremenil v travnike, kjer so se mirno pasli konji, megla se je razblinila in prikazalo se je morje…
Žal je zmanjkalo časa (zaradi nemogoče avtobusne vozniške zakonodaje), da bi izlet zaključili v eni od “grobničkih oštarij”, kjer bi poskusili specialiteto teh krajev: krompirjevo polento in grobnički zelo slan ovčji sir. Pa drugič!
Darko ima še kako prav, ko pravi, da so skupne ture pomembne ne samo za spoznavanje novih krajev, ampak tudi za medsebojno druženje in sodelovanje. To je tudi priložnost za načrtovanje novih ciljev, aktivnosti … Temu se niti tokrat niso izneverili, saj so ideje kar deževale. Dogovorili so se za razstavo Marjana Miklavca iz Sežane (bil je med udeleženci) v jesenskem času v Slovenskem domu Bazovica, pa o ponovnem srečanju v Dolini pri Trstu ob 110 letnici SPD Trst, pa za obisk Dneva slovenskih planincev v Bohinju ter nanizali nekaj skupnih tur za naslednje leto. Kako lahkotno načrtovanje v trenutkih sproščene radosti!!!
Maruška Lenarčič
Foto: Darko Mohar