Slovenske novice - Jure Žitko: ... lahko dušo, poln želodec. Zlatorogova transverzala ponosa je tokrat peljala na Planino nad Vrhniko.
Za vse, ki so vsaj na začetku še v bolj slabi kondiciji, je Planina nad Vrhniko ravno pravšnja za obisk. Vrhničani jo imajo skoraj čisto za svojo, saj jim, kot pravijo, pomeni toliko kot Ljubljančanom Šmarna gora. Tisti, ki jim pohod ni dovolj in bi od izleta imeli še kaj več, se lahko v planinski koči okrepčajo z dobro domačo hrano ali se povzpnejo na razgledni stolp. Prav tam je, visok 16 metrov, stal že leta 1934, pred tremi leti pa so z udarno akcijo domačini postavili novega, še šest metrov višjega. Z njega se ob jasnem vremenu razprostre čudovit pogled na velik del Slovenije.
Ker si je Zlatorogova transverzala ponosa za drugi pohod izbrala prav ta hrib nad Vrhniko, ki je tudi nedaleč od včasih znanega smučišča Ulovka – ta danes žalostno propada –, smo se tudi sami odpravili po markirani poti, ki jih je, roko na srce, res veliko in vsak lahko izbere sebi primerno. Na Štirni, tu se začne planinska pot, domačini ji pravijo tudi Betajnova, sta nas v zgodnjih jutranjih urah že čakala pohodnika, ki zagotovo največ vesta o Planini. Zakonca Mirko in Ema Goričan sta že 15 let duša in srce planinske koče in vsakega obiskovalca nasitita z odličnimi enolončnicami. »Najraje jih skuha mož, od jote, ričeta do obare, pa tudi sladica ne sme manjkati, jaz mu bolj pomagam pri delu in pospravim za njim,« je šaljivo dodala Ema, potem ko smo po dobri uri hoje mimo Storževega griča in županove klopi prispeli do koče. Odličen vir informacij za preostale izletniške točke v okolici Vrhnike je tukaj zagotovo gospodar koče Berto Sotlar, ki že 30 let skrbi za čisto in urejeno okolico, poskrbi, da imajo psi pohodnikov vsak dan čisto in hladno vodo, poleti pa še skrbno zaliva rože na okenskih policah.
Če smo mi ob dokaj hitri hoji porabili dobro uro do cilja, pa to ne velja za vse tiste, ki se pridejo vpisat v knjigo pohodnikov vsak dan, tudi po večkrat. Letos do maja se je že 181-krat vpisal Janez Cerk, upokojenec z Vrhnike. »Vsako jutro vstanem ob petih in se ob vsakem vremenu odpravim na 40 minut dolgo turo do vrha in nazaj. Takoj po upokojitvi sem se odločil, da bom s tem poskrbel za zdravje in kondicijo. Tako sem se navadil in to moram narediti vsak dan, sicer mi kar nekaj manjka,« nam je povedal, medtem ko se je za ta dan vpisoval v knjigo in takoj odhitel nazaj v dolino.
Ko smo že mislili, da ni večjega junaka, kot je Janez, nas je vpogled v knjigo skoraj šokiral: številka 225 letos, vse leto lani 627 obiskov, pa še ženska. Ja, rekorderka je Danica Zlatinek, domačinka, ki gre vsak dan dvakrat gor in dol in to samo za sebe in za svojo dušo.
Organizator si je letos zadal 12 pohodov na slovenske vrhove. Ta je bil drugi po vrsti in na vrhu Planine se je zbralo zajetno število pohodnic in pohodnikov, željnih dobre družbe, igre in zabave. Staro in mlado je pelo in plesalo v najprijetnejšem okolju – v naravi. Gostoljubnost lokalnega planinskega društva se je tudi obrestovala, saj Pivovarna Laško od vsakega planinca, ki se vpiše v častno knjigo, nameni en evro za delovanje društva.
Jure Žitko