Planinska skupina KPD Bazovica - Darko Mohar: Tradicionalnega potepanja se je udeležilo več kot stodeset planincev
V nedeljo, 23. februar: Planinska skupina KPD Bazovica ponovno na otoku Krku
Ne dam ta naš bodulski* kamen za nobene Sejšele ali Karibe. Že od zdavnaj ta misel živi v avtoru tega teksta, verjetno od pred več kot pedeset let ko se je s starši priselil iz ravnega Prekmurja na takrat pravi otok Krk. Krasna, dva kilometra dolga plaža in kamniti hribi nad dolino so takoj privlekli pozornost šesletnega otroka. Kamnita pokrajina se je počasi vklenila v njegovo dušo. Sčasoma je odkrival zgodovino, vonj mediteranske narave in bogatsvo človekovega dela. Gromače**, mrgari*** in še mnoga druga čuda gradnje v suhozidu je našel v tej, na prvi pogled lunasti pokrajini v kateri pravzaprav kar mrgoli od življenja.
Planinska skupina Bazovice hodi po Krku vsa leta od ustanovitve. Predvsem so zanimivi izleti v jugovzhodni del otoka in planote nad Baško, ki istopajo s svojo lepoto in kontrastom proti plavemu morju, zeleni baščanski dolini in čezmorskemu temnomodremu Velebitu. Voditelj skupine vedno popestri te izlete z zrncem soli in malce popra. Izleti so organizirani tako da si tudi slabši hodci najdejo nekaj za sebe. Boljšim pa ne uide hoja po brezpotju, preskakovanje gromač, obisk plaž ki so drugače dostopne le z čolnom ali kaj podobnega.
Zanimanje za letošnji izlet je bilo ogromno, v nedeljo zjutraj se je v Baški zbralo več kot stodeset planincev, Slovencev, Slavoncev, Primorcev z obe strani hrvaško-slovenske meje, Istranov. Sedem planinskih in eno jadralno društvo. Iz ravne in mehke Slavonije je na bodulski kamen prišlo enajst članov PD Sokolovac iz Požege. Slučajno srečanje na Velebitu je bilo začetek novega prijateljstva. Po programu se je večja skupina po baščanskih sprehajalnih poteh čez mrgare Ljubimer in vrh Bag napotila na rt Škuljica v Senjskih vrateh, nekoliko manjša skupina pa čez rt Rebica na trinajst kilometrov dolgo brezpotje ob morju v Velo luko. Dvoje stalno odprtih vrat, ena na sedlu Vratnik nad Senjom in druga v Senjskih vratih sta razlog stalnega, včasih orkanskega prepiha na tem področju. Burja je tukaj najmočnejša na Jadranu. Tokrat se je usmilila organizatora in zapihala le toliko da ne dežuje in da se občasno pokaže tudi sonce. In da se zna da je tukaj njeno carstvo. Za nameček je nad Rebico planince prišlo pogledati osem ali devet beloglavih jastrebov, največjih ptic v tem delu Evrope. Ta skupina gnezdi v osamelem skalnatem Butinju, katerega se razrite skale navpično dvigajo do 400 metrov nad morjem v vzhodnem delu otoka. Radovednost, previdnost ali iskanje najslabšega v skupini, možnega kandidata za kosilo, vglavnem so dolgo jadrali nad planinci in pozirali. Včasih manj kot sto metrov visoko.
Možnosti potepanja po Krku, obiskovanja naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti so neskočne. Saj je otok bil po otkritih materijalnih sledovih naseljen že pred devet tisoč let. A leto dni bo hitro naokrog!
Zapisal: Darko Mohar
Posnetki: Dubravka Dijanić, Đilio Arbula, Darko Mohar
* Bodul – prebivalec otoka, na Severnem Jadranu predvsem Krka, na Srednjem otoka Brača, no pojem se je danes razširil na vse otočane. Včasih zaničevalni izraz, danes so otočani ponosni na to da so boduli. Bodulija potem pomeni otok. Po Bratoljubu Klaiću beseda izhaja iz talijanščine (beneški – bodolo).
** gromača – zid od kamna brez veziva (suha gradnja). Deli komunalne pašnike, privatne pašnike, preprečuje da voda odnese plodno zemljo in še in še. Samo na jugovzhodnemu delu otoka lahko zasledimo več sto kilometrov gromač. V Dalmaciji takem zidu rečejo mocira.
*** mrgari – z gromačo ograjeni prostori v katere se zbira ovce različnih lastnikov, ki sicer pasejo svobodno na skupnih pašnikih. Po zbiranju vseh ovac z določenega področja v 'sali' mrgarjev posamezni lastniki svoje ovce skozi luknje v gromači posprave v manjše prostore. Tu jih se ostriže, označi, premaže proti klopom, ali naredi kaj drugega in skozi luknjo na drugem koncu prostora spet spusti na svobodno pašo. Tak način dela z ovcami poznajo le še na Irskem. Iz zraka mrgari izgledajo kot kamniti cvetovi.