Primorske novice, Goriška: Včeraj sta novogoriško območno združenje borcev za vrednote NOB in Planinsko društvo Nova Gorica organizirala prvi pohod po Mihajlovi poti. 
Novogoriško območno združenje borcev za vrednote NOB in Planinsko društvo Nova Gorica sta organizirala prvi pohod po Mihajlovi poti. Foto: Leo Caharija
ČEPOVAN ► S pohodom so se poklonili azerbajdžanskemu narodnemu heroju Mehdiju Husejnzadeju - Mihajlu in njegovim soborcem, ki so med drugo svetovno vojno padli v boju z okupatorjem na naših tleh. Pohodniki so se zgodaj zjutraj odpravili iz Vitovelj, kjer so na mestu, kjer je padel Mihajlo, pripravili manjšo komemoracijo, in čez kakšnih sedem ur prispeli v Čepovan. Ob grobnici, ki jo prenavljajo, so spet pripravili slovesnost, druženje pa so končali z obveznim partizanskim golažem v gasilskem domu.
MM
Primorski dnevnik: V Azerbajdžanu je čaščen kot idol - Padel je v Vitovljah, muzej so mu posvetili v Šempasu, grob ima v Čepovanu.
Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana bo jutri v sodelovanju z novogoriškim združenjem borcev za vrednote NOB in Planinskim društvom Nova Gorica izvedlo prvi pohod po Mihajlovi poti. »Gre za pohod po poti, po kateri so krsto s truplom Mehdija Husejnzadeja - Mihajla, po vojni priznanega za sovjetskega in azerbajdžanskega heroja, soborci in domačini prepeljali od Vitovelj do Čepovana,« pojasnjuje Ivan Bašin, predsednik Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana, ki je prepričan, da bi lahko na račun Mihajla Goriška veliko pridobila. Mihajlo je padel v Vitovljah 16. novembra 1944, ko se je boril v vrstah IX. Korpusa.
Omenjeno društvo je v treh letih delovanja že veliko postorilo glede vzpostavljanja povezave med Slovenijo in Azerbajdžanom. Trenutno šteje 126 članov, svoje delovanje so predstavili tudi predstavnikom slovenske vlade, vzpostavili so stike med Univerzo v Novi Gorici in univerzo v hitro razvijajočem se mestu Oguz. Opremili so muzejsko sobo v Šempasu, ki je posvečena Mihajlu - slovesno sta jo odprla predsednika obeh držav. »Na željo Azerbajdžana in s sodelovanjem krajevne skupnosti in zveze borcev se obnavlja skupna grobnica v Čepovanu. V njej je pokopan tudi Mihajlo,« pojasnjuje Bašin.
»Ob 95. obletnici Mihajlovega rojstva pripravljamo 20. decembra velik dogodek. Pošta Slovenije in Pošta Azerbajdžana bosta ob tej priložnosti izdali spominsko znamko, v ruščino bomo prevedli roman o Mihajlu, ki ga je napisal Peter Amalietti, član Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana, v Novo Gorico bosta na slovesnost prišla naša ministra za obrambo in kulturo ter župan Oguza z delegacijo ter nekaj umetnikov iz Azerbajdžana,« našteva odpravnik poslov veleposlaništva Republike Azerbajdžan. Azer Khudijev, ki pozdravlja pobudo o spominskem pohodu iz Vitovelj do Čepovana in si tako kot organizatorji želi, da bi postal tradicionalen.
Rajko Slokar iz Planinskega društva, ki je pobudo za pohod podal pred dvema letoma, upa, da bo udeležencem - pričakujejo jih okrog sto - vreme naklonjeno. Odhod izpred sedeža Planinskega društva bo ob 7.30. Udeleženci se bodo z avtobusom odpeljali do Šempasa, kjer se bodo srečali s še živečim Ivanom Černačem. Ta je namreč vodil konjsko vprego, ki je Mihajlovo truplo ponoči prepeljala v Čepovan. 18-kilometrski pohod se bo pričel ob 8.45 v Vitovljah in se nadaljeval do Čepovana, kjer bo ob 15.15 krajša komemoracija.
Na spominski pohod so organizatorji opozorili tudi azerbajdžanske goste, ki se radi zadržujejo v slovenskih zdraviliščih. Prav ti so tudi pogosti obiskovalci
Mihajlove spominske sobe v Šempasu, ki je po Bašinovih besedah zelo obiskana: »Okrog 50 ljudi jo mesečno obišče. Žal pa se naše turistične agencije kar ne spomnijo nanjo«. Bašin je prepričan, da bi se z Azerbajdžanom dalo poglabljati stike na različnih podiočjih, kot so kulturna dediščina, šport, turizem, šolstvo... »Vse to pa bi nam omogočalo tudi širitev na ekonomsko področje. Osebno me zelo čudi tukajšnji odnos do te države, ki je bogata s plinom in nafto in ki se je osamosvojila ob enakem času kot mi, ne glede na to, kakšen je njihov režim. Na to priložnost moramo gledati z ekonomskega vidika. Naše društvo je že bilo pobudnik nekaterih stikov med slovenskimi in azerbajdžanskimi podjetji,« poudarja Bašin, ki je prepričan, da bi azerbajdžanskega narodnega heroja, ki je v domovini čaščen kot idol, lahko tukaj bolje izkoristili, ne le v turizmu, temveč tudi v gospodarstvu. »Naj izpostavim en primer: prosili so me, da bi sprejel zakonski par iz Azerbajdžana. Z njima sem šel na ogled vseh glavnih točk, ki te kraje povezujejo z Mihajlom. Kraj, kjer je padel v Vitovljah, muzej v Šempasu in grob v Čepovanu. Gospod je na grob iz vrečke, ki jo je prinesel s seboj, stresel zemljo iz kraja, od koder prihaja. Ob slovesu, ko mi je dal svojo vizitko, sem ugotovi, da je bil eden od predsednikov močne ameriške-azerbajdžanske naftne družbe. Sem prihajajo takšne možnosti, da si ne znamo niti zamisliti, kaj vse bi se dalo izkoristiti iz tega,« opozarja sogovornik, ki obžaluje, da Slovenija za razliko od sosednjih držav nima azerbajdžanske ambasade. »Azerbajdžan se hitro razvija, gradnje je veliko, tam so prisotne razne "močne" države, mi pa nekje tavamo...,« ugotavlja Bašin.
Katja Munih