Večer, Podravje - Slavica Pičerko Peklar: »… Nazadnje pa se je dogodilo, da sem na pot odšel kar sam.« Jakob Kokol iz Skorbe je sam prehodil znamenito Jakobovo pot in spoznal, da je cilj lažje doseči, če se ob poti ponujajo slastne pomaranče.
"Najprej smo bili štirje, ki smo svojim domačim, planinskim kolegom, znancem in prijateljem že pred meseci naznanili, da bomo maja letos prehodili znamenito, 800 kilometrov dolgo pot sv. Jakoba, nazadnje pa se je dogodilo, da sem na pot odšel kar sam. Z novimi pohodnimi čevlji, dobrih osem kilogramov težkim nahrbtnikom in obilico dobre volje sem se napotil po poti mojega imena in z njo opravil v 27 dneh, čeprav etape predvidevajo štiri dni daljše popotovanje. No, meni se je zaradi letalskih povezav malo mudilo, pa sem zato pohitel, saj sem bil sam in sem lahko ubral svoj tempo," je včeraj na sprejemu pri hajdinskem županu Stanislavu Glažarju pripovedoval Jakob Kokol iz Skorbe.
Hodi, pravi, kot večina ljudi od mladih nog, planinec je že vsaj tri desetletja in s hajdinskimi in ptujskimi planinci ga je srečati po slovenskih planinah. "Rad imam naravo, kondicijo za pohode nabiram kar pri vsakdanjem delu, tudi za to 800 kilometrov dolgo pot nisem posebej treniral, res pa je, da mora biti človek kar trdne volje, da jo zmore. Zame je bilo vse tisto dogajanje novo in nepozabno doživetje, saj sem se moral znajti, kot sem vedel in znal. Špansko, francosko ali angleško ne znam, tam pa ga skoraj nisem srečal, ki bi govoril slovensko ali kaj malega nemško. Ja, prav zanimiva je bila tudi izkušnja s spanjem v skupnih spalnicah in prehranjevanjem za skupno mizo med neznanimi ljudmi, ki pa so imeli, kot jaz, le en cilj, prehoditi pot sv. Jakoba," se spominja Jakob, ki bo že v jeseni s svojimi planinskimi kolegi zagotovo prehodil domačo Marijino pot, že v prihodnjih dneh pa osvojil kakšnega od slovenskih vršacev. "Dolga pot je za mano, ko je bilo hudo vroče, sem samo naprej gledal in hodil, hodil tja proti koncu poti, krepčal sem se s pomarančami, ki so bile - tam na poti, ki se je včasih zdela brez konca - slastne kot še nikdar," se nasmiha planinec Jakob.
Slavica Pičerko Peklar