Janez Pikon: Prijazno in s cvetjem bogato hribovje ne pripada visokogorju in s pašniki na okoliških planinah, ki sežejo visoko na Gladki vrh v pogorju Ratitovec.
Rekreacijski program upokojencev, ki zajema pohodništvo, (četrtek, 24. junij 2010) organizira planinski pohod na Ratitovec preko planine Pečana, na Gladki vrh, Kremant in pod Kačjim robom, ter gosto poraščeno Čukovo konto do parkirišča na Kopiščih. Vzhodni Bohinjski gorski svet se začenja nad krošnjami Jelovških gozdov, kjer se vzpenja goličasto sleme ali pogorje Ratitovca. Visokogorje se v vsej svoji mogočnosti razprostira onstran Bohinjske doline.
Osrednji Julijci napravijo vtis nepremagljivega zidu. Na drugi strani se oko spočije na blagih hrbtih predgorij, ki v daljavi tonejo v nižinah do Jadranskega morja. Enotno pogorje Ratitovca le narahlo valovi. Nahaja se med goro Tonderskogel (Tonderškovl, Donnerskofel 1326 m), grmeča gora nad Sorico in Kosmatim vrhom (1643 m) na vzhodu. To sta zunanja vrhova pogorja Ratitovec.
Še nekaj vrhov v območju nosi imena, Kremant (1658 m), najvišja sta Altemaver (1678 m) in Gladki vrh (1667 m), med njima pa lepa Krekova koča na Ratitovcu (1642 m). V tem predelu vsepovsod prisotna Nemška imena bi presenečala, če ne bi vedeli, da v lepih vasicah spodaj na Danjarski planoti živijo potomci davnih tirolskih naseljencev.
Ta strmo odsekana južna stran gore je pravo nasprotje severni, kjer blage goličave prav kmalu potonejo v Jelovških gozdovih. Severno ob vznožju najvišjih vzpetin ležijo planine Klom (1495), planina Pečana (1472 m), planina Zgornja Irn (1457 m) in Danjarska planina (1420 m), južni strmejši predel pa planini Spodnja Irn (1370 m) in Prtovška planina.
Janez Pikon