Janez Pikon: Mogočne gore v Ziljskih Alpah se dvigajo visoko nad Ziljsko dolino. Strmine prekrivajo obsežni gorski travniki, med širokimi grapami so še ostanki večjih snežišč, ki sežejo v poletje in zaznamujejo podobo gore.
Ziljske Alpe so privlačne gore v celotni skupini, kot Julijske Alpe in Dolomiti in druge gorske skupine, vendar te ponudijo drugačne posebnosti. Vzhodno z dolgim grebenom bolj pohlevnih vrhov, ki ga zaključi Dobrač (2166 m) je Reisskofel (2371 m) najvišji vrh. Zaradi nižjih sosednjih vrhov Reisskofel deluje dokaj mogočno med dolino Drave in Zilje. Makadamska cesta z oznakami vodi vzhodno preko potoka, kjer nas smerokazi usmerijo v gozd z dokaj strmim vzponom. Preko kolovoza in travnika, ter gozda dosežemo kočo Gregorihütte (1496 m) na (planini) Jochalm (1554 m). Sledimo uhojeni stezi po strmem gozdnem robu precej visoko pod obsežno steno gore, kjer se steza deli na zahodno težjo in vzhodno smer, označeno za daljšo in lažjo.
Skalnati in izpostavljeni zob Alpelspitz (1959 m) južno na pobočju gore Reisskofel (2371 m) z globoko odrezano zahodno steno, služi kot mejnik, kajti višje in severno za njim se delita smeri na južnem pobočju gore, kjer se zahodno na vrh nadaljuje zahtevnejša pot na greben, ter vzhodna smer mimo nižjega vrha Kleine Reisskofel (2148 m) po izpostavljenem grebenu na Reisskofel.
Zahodno se vzpenjamo po tako imenovani težji in krajši smeri strmo med skalnatimi pragovi, preko katerih v pomoč lažjih prehodov so napete jeklenice. Kamnite plošče v spomin ponesrečenim planincem na strmem pobočju gore so kot opomin za potrebno previdnost na izpostavljeni prečnici južne stene, ki drži vse do vrha grebena, kjer zahodno v daljavi že opazimo vrh gore s kovinskim križem.
Po razglednem vzhodnem grebenu se kasneje vračamo do manjšega sedla in spustimo pod vznožje gore Kleine Reisskofel (2148 m), nanjo se povzpnemo med spuščanjem v dolino, kajti vračanje poteka precej hitreje po strmem pobočju na planino in v Ziljsko dolino.
Janez Pikon