Jelena Justin: Povna peč (1503 m), Triangel (1704 m) in Spodnji plot (1682 m)
Prelep greben Ljubeljščice, ki povezuje Stari Ljubelj in Zelenico, nima visoke nadmorske višine, a ga zaradi zelo razgibanega terena lahko označim za tehnično zahtevnega.
Ko se z vrha Begunjščice zazremo proti Vrtači, Zelenjaku, Palcu in Suhemu rušju se nam pogled ustavi na grebenu Na Možeh. Ta greben je tehnično zelo zahteven, saj je za njegovo prečenje potrebno alpinistično znanje. Od Triangla pa do Starega Ljubelja poteka greben Ljubeljščice, ki je tudi tehnično zahteven, saj od gornika zahteva trden korak. Nekaj detajlov poti je tudi zavarovanih, kar že tako atraktiven greben naredi še bolj zanimiv.
S turo začnemo na mejnem prehodu Ljubelj, kjer se po stari, makadamski cesti, ki je kar strma, povzpnemo do Starega Ljubelja, ki je bil še od rimskih časov najkrajša povezava med Ljubljansko in Celovško kotlino. Cesta na stari Ljubelj, ki je nekdaj veljala za najstrmejši cestni prelaz v Alpah, saj ima vzpon na gorenjski strani naklonine do 30 odstotkov, je bila dograjena leta 1575. V spomin na obisk Karla VI. so na vrhu postavili dve skalnati piramidi. Na vrhu je koča, kjer vas prijazno postrežejo, tik za njo pa smerokaz usmeri levo proti Povni peči. Pot ni označena, a je steza lahko sledljiva. Skozi gozd, ta del ni razgleden, se steza povzpne na greben, po katerem nadaljujemo pot. Ves čas lahko zremo v severno ostenje Begunjščice in prelepi Šentanski plaz, ki je v zimskih mesecih vabljiv za turne smučarje. Obenem pa dokaj blizu, a še vedno kar daleč pred seboj gledamo roglje Na Možeh, še dlje za njimi pa znameniti Palec. Sredi bukovega gozda nas najprej preseneti skala, ki jo obhodimo po desni strani. Ko smo okoli nje, nas smerokaz usmeri na Povno peč. Od tu naprej nadaljujemo po čistem, odprtem grebenu, ki ponekod postreže s precejšnjo zračnostjo. Ko dosežemo Ljubeljščico, vstopamo v svet, ki ga ne gre podcenjevati. Tudi tabla nas opozori, da je od tam dalje priporočljiva varovalna oprema. No, vsaj čelada je obvezna, za neizkušene pa tudi samovarovalni komplet. Pot se večkrat rahlo spusti po krušljivem terenu in vodi mimo izrazitih apnenčastih skal, ki bodo burile vašo domišljijo. A če boste opazovali skale, se ustavite, kajti bodite res skoncentrirani na pot, ki zahteva vso pozornost. Vmes vas bo velik napis Zelenica usmeril v pravo smer. Dosegli boste tudi skalni skok, ki je opremljen z varovali. Še dobro, sicer bi ta delček lahko za marsikoga predstavljal prevelik zalogaj. Od zavarovanega dela dalje nas tablica z napisom Zelenica usmeri levo, prečimo krajše melišče in se ustavimo pred skalno pregrado, čez katero se povzpnemo s pomočjo jeklenic. Na drugi strani se s pomočjo jeklenic spustimo še navzdol. Ta jeklenica precej zaniha, zato previdno. Dosežemo travnik, po katerem se povzpnemo na sedlo med grebenom Na Možeh in Trianglom, na sedlo Čez Pod.
S sedla se povzpnemo še na Triangel (1704 m n. m.), od koder nadaljujemo po travnatem pobočju do Spodnjega plota (1682 m n. m.). Spodnji plot je v zadnjih letih znan predvsem po dveh feratah. Dolga leta je ena od njiju veljala za najtežjo v Sloveniji.
S Spodnjega plota sestopimo na Zelenico, potem pa se po nekdanji graničarski poti, kjer dandanes v simbiozi hodijo gorniki in se spuščajo kolesarji, vrnemo nazaj v dolino, na izhodišče.
Nadmorska višina: največ 1704 m
Višinska razlika: 820 m
Trajanje: 4–5 h
Zahtevnost: 4 / 5