Odprave, slapovi, polemike
Ravno smo začeli pisati o prvih zimskih vzponih v hribih, že se je vnela polemika kje in kako naj bi plezali z uporabo orodij. Zaenkrat velja le to, da ima vsak svoje mnenje, ki pa jih bo treba nekoč združiti in priti do nekega pametnega zaključka (kar je tudi rodilo plezališča namenjena drytoolanju). Kje bo meja v hribih?
Kljub nekaterim novicam o opravljenih vzponih, je medijsko tokrat najbolj izpostavljen Marko Prezelj, ki je postal častni član angleškega The Alpine Cluba. Seveda čestitke Marku, ker pa je o tem že veliko napisanega in tudi slišanega, sta tu le povezavi na našo (po)objavo s PZS in iz Slovenskih novic.
Sredi tedna je prišla novica o dobrih razmerah v Zupančičevi grapi v Mali Mojstrovki. Sicer se je bilo treba do vstopa nagaziti, a je kasneje trud poplačan z dobrimi razmerami, ki pa so se zaradi padavin že spremenile.
Tudi v slapovih se je že plezalo, seveda kje drugje, kot v Tamarju. Obiska so bili deležni vsaj Rastlinca, Centralni slap, Desni slap in Slap nad votlino. Plezani so bili tudi nekateri drugi slapovi: Levi slap pod trdnjavo (pod Predelom), v Martuljku Curek in Mantandre, v Logarski dolini Kaskade, Palenk, Slap pod Sušico, Firšt.
Iz Chamonixa je prišla novica o odličnem vzponu Nastje Davidove, Tine Di Batista in Švicarke Caroline George v Aiguille des Pélerins. Dekleta so 18. novembra preplezala smer Beyond the Good and the Evil (V, 5+, M6, 600 m).
Iz hribovskega miru se je Nastja odpravila na Black Diamond Drytool 2012 in tam dosegla 4. mesto. Poleg Nastje se je mednarodne tekme udeležila še Tjaša Kosič (5. mesto) in še šest drugih slovenskih alpinistov. Nastjino uvrstitev je dopolnil Janez Svoljšak, ki je v težavnosti dosegel 4. mesto. Na vrsto je tako prišel tudi tekmovalni del zimske "alpinistične" sezone in po rezultatih sodeč bodo slovenski plezalci in plezalke igrali pomembno vlogo.
Aktivnosti na "odpravarskem" delu slovenskega alpinizma ne pojenjajo. Ravno se je iz Patagonije vrnila odprava, ki je uspešno preplezala smer Ragni na Cerro Torre, že sta se na jug Čila, proti NP Torres del Paine odpravila Andrej Grmovšek in Luka Kranjc.
Med tem je tudi do nas prišla dobra novica o plezanju naših v Iranu. Marko Prezelj in Luka Lindič sta, tako kot pred dvema letoma, spet preplezala novo smer Golden spatula (6b, 1000 m). Poleg tega sta ponovila še Nemško-francosko smer (z njima je plezal še Sam Beaugey), Luka pa je sam preplezal Eagle route (V+, 1000 m).
V tokratnih novicah smo omenili že skoraj vse dejavnosti, sam alpinizem, "medijsko zanimanje", tekmovanja, odprave, ... manjka še izobraževanje. PZS je objavila razpis za Skupni usklajevalni seminar inštruktorjev PZS 2013, ki bo 26. januarja 2013 na Fakulteti za šport v Ljubljani. Rok za prijave je 10. januar.
In, če smo začeli s polemikami, pa še končajmo. Alpinistične novice, ki jih nekateri bolj, nekateri manj redno prebiramo, obstajajo že zares dolgo časa. Vmes so se zvrstili različni avtorji, nekateri od njih vrhunski alpinisti. Bile so krize, tako vsebinske kot avtorske, pa vendar izhajajo ves čas dokaj kontinuirano, izključno z namenom pregleda dogajanja v slovenskem alpinizmu in arhiviranju podatkov, ki se vse raje izgubljajo. Niso namenjene promociji, napihovanju, saj jih bere skoraj izključno alpinistična srenja, ki naj bi jih tudi ustvarjala. Žal pa se ravno tu zatakne. Pri vsej poplavi komunikacij se je pri ustvarjanju novic treba konstantno spopadati z iskanjem informacij, tudi v tujih medijih, da izvemo kaj počnejo slovenski alpinisti! Pri tem pa se avtorjem novic upravičeno porodijo marsikatera vprašanja. Je za stanje, da je za dobre vzpone tako težko izvedeti, to, da živimo samo za danes, in ni važno, kaj se bo o dogajanju vedelo jutri? So mogoče za to krivi pisci novic, ki pač niso vedno vrhunski alpinisti, niti vrhunski pisci (so pa vsaj pripravljeni pomagati držati pri življenju informacije o alpinizmu)? Ali mogoče alpinističnih novic kot takih sodobni alpinizem sploh ne potrebuje več (čeprav jih je ustvarjal od leta 1967 in jih lahko še danes beremo)? Lepo bi bilo dobiti odgovore na vprašanja in ugotoviti ali je ves trud sploh upravičen, smiseln in kdo sploh je vanj pripravljen vlagati? In konec koncev, ker je tudi v alpinizmu "čredni nagon" dobro razvit, tedenski pregled vzponov, na katere nekateri gledajo zviška, drugi s spoštovanjem, bralcu pove, kje so razmere in kje lahko pričakuje gnečo, oziroma, kje še lahko najde svoj mir.