28. januarja 2024 sta Jan Slapšak in Jurij Tratar splezala novo smer v S steni Turske gore
Ker o tem ni bilo znanih zapisov, so 17. februar Janko Oprešnik - Zumba, Tomaž Berglez in Metka Arzenšek zaplezali v steno, misleč, da plezajo novo smer. Spodnji opis smo objavili zjutraj, rano popoldne pa so Jankotu sporočili, da so opravili prvo ponovitev, ...
Janko Oprešnik: Izrazito linijo v levem delu Turske gore, ki je dobro vidna izpred koče GRS na Okrešlju je letošnjo zimo ogledovalo kar nekaj alpinistov. Res se čudim, da tako zanimive in izrazite linije niso poskusili že pred mano. Mogoče je bil ključ smeri ali pa uganka velika votlina oziroma streha v predzadnjem raztežaju, pod katero od daleč ni bilo videti prehoda pravzaprav povezave za nadaljevanje plezanja. Pred dnevi, ko sem zopet vandral na Okrešlju, sem opazi, da kljub toplemu ozračju snežno ledena linija še vedno stoji. Padla je odločitev, da poskusim, če ne drugega, pa bom vsaj videl, kako izgleda prehod, ki nas je vse begal.
V soboto, 17. februarja zjutraj stojimo s Tomažem Brglezom in Metko Arzenšek (vsi AK Impol, Slovenska Bistrica) levo od Leve smeri v Turski gori, pod omenjenim ledenim trakom, ki se poganja naravnost navzgor proti črni strehi - votlini, se izgubi in se nad njo nadaljuje po lednem traku in strmim snežišču, do grebena (Peščeni raz).
Vstopimo tik ob boku stene pod razom. Raztežaj navzgor 50 st. do prvega pokončnega lednega slapu. Preplezamo ga naravnost 75-80 st. do udobne snežene police. Razmere so res dobre. Tretji raztežaj po zbitem snegu 60 st. je vrhunski, samo padajoči izstrelki drobnega kamenja in ledu z vršnih pobočij nam dajo vedeti, da se nad nami zaradi visokih temperatur gora želi otresti svojega bremena. V naslednjem raztežaju 90-80 st. kar ne morem verjeti, da se led še drži na krušljivih ploščah. Kar vriskal bi, a me obenem malo skrbi, kaj bo, ko pridemo do črne votline. Pa vendarle, kot se večkrat pokaže, je rešitev na dosegu roke in jo rešiš šele, ko si pred njo. S sidrišča malo pred votlino zrem navzgor, nič kaj pretresljivega. Na levi strani, tik ob njej, je lepo zalit z ledom in škripavcem kaminček ter plošča nad njim (iz doline ni vidno), ki dajeta prehod v zgornje snežišče. "Obvoz" 80-60 st. veselo, odplezam, toda že pred koncem smeri so zadeve že drugačne. Sneg je postal južen - čofta, škripovca in ledu nikjer več. Pol raztežaja po vršni grapi do grebena (Peščeni raz) smo se z težavo prebili.
Za smer smo potrebovali 4 ure. Najprej smo poskusili sestopiti navzdol po smeri Peščeni raz, a so bile razmer tako kaotične (južni sneg z opastmi na razu, ki se je sumljivo nagibal vzdolž celotnega grebena). Odločili smo se, da se povzpnemo oz. počoftamo navzgor do vrha Turske gore in sestopimo skozi Turski žleb.