Večer, 11.05.05 – Dario Svetej: Lepote Pohorja lahko odkrivamo tudi z gorskim kolesom
NARAVA, GORE IN LJUDJE
Lepote Pohorja lahko odkrivamo tudi z gorskim kolesom
Med gozdovi in planjavami
V oaze svežega zraka pri nas vodijo številne poti, le podati se je treba nanje - Pohorje ponuja veliko naravnih znamenitosti in skoraj neizčrpne možnosti kolesarjenja
Da bi doživeli lepote in vznemirljivosti narave, pogosto ni treba prav daleč. Njeni ljubitelji - pohodniki, planinci in kolesarji - jih imamo v Sloveniji veliko tako rekoč pred hišnim pragom, čeravno tovrstnega bogastva velikokrat žal ne znamo ceniti ali pa nam za njegovo odkrivanje preprosto primanjkuje časa, želje ali volje. Naj bodo naši izgovori takšni ali drugačni, značilna razkošno zelena in pestro razgibana domača pokrajina vedno znova vabi daleč stran od vsakdanje rutine, v zavetje mogočnih gozdov in gora, med travnike in planjave, v neskončna brezpotja ter pomirjajoči svet jezer, bistrih potokov in rek. V oaze svežega zraka, kjer radi iščemo zdravja in duševnega miru, pri nas vodijo številne poti, le podati se je treba nanje. Odkrivati jih z gorskim kolesom je lahko še prav poseben užitek, in kadar je na enem mestu najti tolikšno raznolikost terena in naravnih bogastev, kot jih je denimo mogoče izkusiti pri prečenju Pohorja, je užitek še toliko večji.
Navdušeni gorski kolesarji kajpada že dobro poznajo terene v okolici Pohorja. Obširni gozdovi na prehodu alpskega sveta v Panonsko nižino in bolj ali manj zahtevni vzponi ter spusti vzdolž celotnega Pohorja veljajo za pravcati gorskokolesarski raj, ki že dolgo zadovoljuje zanesenjake in sladokusce vseh starosti in sposobnosti. Prav gotovo ni zgolj slučaj, da so s Pohorjem povezani začetki organiziranega rekreativnega kolesarjenja na Štajerskem in da je smučarska proga nad mariborskim Snežnim stadionom vsako leto prizorišče mednarodnih tekem v spustu z gorskimi kolesi. Nič čudnega: skorajda sleherni vzpon po za kolesarje dobro označenih gozdnih cestah ali lokalnih asfaltiranih cestah je v teh krajih posebno doživetje, ki običajno nagrajuje s čudovitimi razgledi na Dravsko dolino, Dravsko polje, Slovenske gorice ali južni del Kobanskega in Kozjaka, prav tako izjemno priljubljeno destinacijo gorskih kolesarjev. Ob čudoviti naravi in pestri ponudbi bližnjih turističnih središč (Mariborsko Pohorje, Rogla, Kope...) in kmetij, kjer se je mogoče okrepčati in odpočiti, gorske kolesarje tod še zlasti navdušujeta pestrost terena ter obilica možnosti za odkrivanja skritih kotičkov, do katerih peljejo številna brezpotja. Mnoga razgledišča, od koder se ponuja pogled na prostranstva Raduhe, Uršlje gore, Pece... so le še dodatna motivacija.
Prečenje Pohorja
Ob najrazličnejših in raznolikih krožnih pohorskih turah poleti vabi predvsem prečenje Pohorja. Na najnapornejšo izmed krožnih poti, primerno za tiste najbolj vztrajne, spretne in telesno najbolje pripravljene rekreativce, se je mogoče podati iz različni smeri, za eno izmed najzanimivejših in raznolikih poti pa velja smer Maribor-Dravograd-Maribor (prek Slovenj Gradca, Legna, Velikih Kop, Črnega vrha, Ribniške koče, Rogle, Peska do Klopnega vrha in prek Smolnika, Areha ali Bellevueja nazaj proti izhodišču). Kolesar se ob reki Dravi najprej popelje po slikoviti Dravski dolini, ujeti med Pohorjem in Kozjakom, nato pa mimo Podvelke, Vuhreda, Radelj ob Dravi in Mute do Dravograda. Od stičišča Dravske, Mežiške in Mislinjske doline nadaljuje do Slovenj Gradca, od koder se skozi Legen pot še okoli 12 kilometrov vije navkreber proti Kopam. V turističnem naselju dobrih 1500 metrov visoko, v neposredni bližini Evropske pešpoti E6, se doslej asfaltirana pot konča in se prične lepo markirana priljubljena planinska pot (Slovenska transverzala), ki prek najvišje točke Pohorja, Črnega vrha (1543 m), poteka do Ribniške koče in bližnjega Ribniškega jezera ter nato mimo Lovrenških jezer do Rogle (1517 m). Planinska pot, ki je v tem času na mnogih senčnih mestih zelo blatna, ponekod pa še zasnežena, gorskemu kolesarju, ki obvlada tehniko vožnje, ponuja veliko kolesarskih užitkov. Čeprav je kolo pogosto treba potiskati pred seboj ali ga nositi na ramenih, to pravega navdušenca le še dodatno zabava in prispeva k večjemu užitku. Gorskega kolesarjenja namreč ne imenujejo zaman garaško uživanje, gorskega kolesarja pa garaškega uživača, ki se težavnih poti navkreber in navzdol veseli. Blatne in kamnite strmine, značilne šotne planjave na Rogli, razrasle drevesne korenine, sneg in razdalja (skupna dolžina poti prek Klopnega vrha in Smolnika do Maribora je kakih 160 kilometrov, prek Areha in Bellevueja seveda še več) so ta čas vsekakor dober izziv slehernemu ljubitelju narave in tovrstnih doživetij. Kljub naštetim zahtevnim voznim pogojem je vendarle treba poudariti, da rekreativno kolesarsko prečenje Pohorja z ekstremnimi športi nima prav nič skupnega, čeprav se marsikomu utegne zdeti precej naporno ali celo nevarno početje. Kar je namreč za nekoga že pravcati podvig, je za rekreativca, ki za gorsko kolesarjenje izkorišča velik del svojega prostega časa, prejkone le lažji trening za veliko napornejše večdnevne kolesarske ekspedicije, predvsem pa izvrstna rekreacija. Gorsko kolo, podobno kot druga kolesa, navsezadnje po pravici še zmeraj velja za zvestega sopotnika in okolju prijazno prevozno sredstvo, s katerim je mogoče potovati hitro in varno ter morda najlepše in žepu prijazno spoznavati svet okoli nas. Izkušnje, ki si jih s tem pridobimo, so neprecenljive, taka pa utegnejo biti tudi vsakokratna kolesarska doživetja narave oziroma tovrstni obiski zanimivih krajev. Če vemo, da je kolesarjenje nasploh eden najbolj zdravih športov, potepanje z gorskim kolesom po čudovitih gozdnih prostranstvih, gorskih planotah, cvetočih travnikih, ob žuborečih potokih in tihotnih jezercih pa pravi balzam za telo in tudi za duha, smo razlogov za takšen obisk Pohorja in njegovih čarov najbrž našteli že več kot dovolj. Zeleni biser obiskovalcem ponuja skoraj neizčrpne možnosti kolesarjenja in celo vrsto znamenitosti, od naravnih dragocenosti, slikovite in raznolike arhitekture pa vse do kulinaričnih dobrot. Odkolesarimo jim naproti.
Dario Svetej