Tri zgodbe Rafaela Terpina
UVODNIK
Dolga dolga pot ... Mateja Pate
POTOVTISI
"Ta mož piše nenavadno." Anka Rudolf
Ta dolga Rafael Terpin
Bolj hladna pot Rafael Terpin
Na Žirovskem Rafael Terpin
SPREHODI
Samotni vrhovi Polhograjskega hribovja David Račič
PORTRET
Matej Arh, paraplezalec Jurij Ravnik
PLEZANJE
Zgodovina plezanja Jurij Ravnik
KOLUMNA
Pozor, živina na paši! Mateja Pate
Z NAMI NA POT
S ceste v gore Vid Pogačnik
PLANINČKOV KOTIČEK
Mravljica Ana in njena dogodivščina Tina Medved
TUJE GORE
Zaton in vzhod sonca na Mojzesovi gori Miro Štebe
MLADINA IN GORE
Pot okoli Julijskih Alp Martin Šolar
SPOMINI
Končno izpolnjena obljuba Franci Horvat
NARAVA
Brinarjeva jelka Mateja Kišek
ZIMSKO PLEZANJE
Ženska naveza v Travniški grapi Marija Jeglič
S "PRVIM" V HRIBE
Oglašamo se iz ... Marta Krejan Čokl
ALPE ADRIA TRAIL
Iz Lipice v dolino Glinščice Irena Mušič Habjan
DOGODEK
Plezarna na robu Kranja Mire Steinbuch
JUBILEJ
Danilo Škerbinek
Andrej Grasselli
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Skupščina PZS 2020 Po objavah povzela Zdenka Mihelič.
NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Dolga dolga pot ...
V začetku oktobra smo lahko na portalu MMC prebrali, da smo Slovenci rešili poletno planinsko sezono, saj so se v gore odpravili tudi tisti, ki običajno ne zahajajo v gorski svet. Prenočitev v planinskih kočah je bilo sicer manj kot v preteklih letih, se je pa povečal obisk enodnevnih gostov, zato so planinska društva v povprečju menda zadovoljna s sezono. V planinskih kočah sta bila unovčena malo manj kot dva odstotka turističnih bonov.
Da se je letos po sili razmer v gorah znašlo več ljudi, ki počitnice sicer raje preživljajo kje drugje, se je odrazilo tudi pri delu Gorske reševalne službe, saj naj bi bilo več intervencij zaradi nepoznavanja terena, neizkušenosti in precenjevanja sposobnosti. Do dneva, ko tole pišem, statistika nesreč na spletni strani GRS navaja 423 intervencij, a do konca leta so še trije meseci, v katerih razmere v gorah postanejo zahtevnejše in bolj nepredvidljive. Trend števila reševanj vztrajno narašča; v primerjavi z letom 2006, ko je bilo posredovanj 292, se je njihovo število v lanskem letu podvojilo, saj so zabeležili 604 intervencije. "Nove obiskovalce bomo morali v prihodnjih letih ozavestiti glede odnosa do narave, opreme za varno hojo in njene uporabe ter pričakovanj glede ponudbe v kočah," je za MMC povedal Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. Ta je v zadnjih letih skupaj z Združenjem planinskih organizacij alpskega loka (CAA) pripravila vrsto priporočil in izdala serijo zgibank z napotki za varnejše obiskovanje gora, ki jih je mogoče najti na spletni strani PZS. Prispevki s podobno vsebino so dostopni tudi na spletnih straneh Gorske reševalne zveze Slovenije ter Policije.
Gorska enota policije že vrsto let izvaja preventivne akcije na terenu, s katerimi opozarja obiskovalce gora na vzroke, ki največkrat privedejo do nesreče v gorah, predvsem na neprimerno in nezadostno opremo. Vendar se stanje kljub nenehnemu ozaveščanju pohodnikov očitno ne izboljšuje, če sklepamo po poročilu o akcijah iz letošnjega julija: "Policisti opažajo, da so razmere med obiskovalci gora, predvsem na območju Triglavskih jezer, kamor jih veliko pride čez zelo zahtevno Komarčo, pod vsako kritiko. Večina planincev je bila obuta v nizko športno obutev različne kakovosti, ki je primerna zgolj za sprehode po ravnem v dolini. Na sebi so sicer imeli nahrbtnike - če bi se jim tako lahko sploh reklo - različnih modnih znamk, vendar o rezervni opremi planinca, ki naj bi jo takšen nahrbtnik imel, ne bi mogli govoriti, ker je ni bilo."
Kaj lahko še naredimo, da bi bilo nesreč v gorah manj? Nasveti za nevešče in neizkušene pohodnike so na voljo, le poiskati jih je treba, kar v današnjem času ne bi smela biti težava - če vpišemo geslo "napotki za varen obisk gora" v brskalnik Google, nam vrne množico zadetkov, med katerimi nas prvi usmeri na spletno stran PZS z omenjenimi zgibankami. Morda bi bilo vredno razmisliti o samostojni spletni strani, kjer bi s sodelovanjem različnih organizacij na enem mestu zbrali priporočila za varno gibanje v gorah v vseh letnih časih tudi v angleškem jeziku, da bi na ta način dosegli tudi tuje obiskovalce naših gora. Ne nazadnje so mogoče tudi informativne table na izhodiščih, kar pogosto uporabljajo na množično obiskanih poteh v tujini. Nikoli ne bom pozabila svoje nejevere, ko sem na Novi Zelandiji na izhodišču izjemno priljubljenega pohoda Tongariro Alpine Crossing brala napotke pohodnikom - bili so v slogu "pozor, skodelica kave je vroča". To se zdi tistim, ki smo hoje v gore vajeni, smešno, za mnoge druge pa je očitno še vedno abeceda, saj kljub ozaveščanju na vse mogoče načine tam poteka največ reševalnih akcij v državi. To me v trenutku slabosti napelje na misel, da je vse skupaj bob ob steno - po drugi strani pa trdno verjamem, da je kontinuirano ozaveščanje pot do uspeha.
Dolga, a vendarle dosegljiva.
Mateja Pate