Slovenski narod (1932): Karel Planinšek je bil oženjen z Eskimko, ki mu je rodila hčerko in sina
Na stotisoče je Slovencev v Ameriki, a le redki so med njimi, ki bi o njih govorili tudi ostali Američani, sedaj je pa podobno, da so naši rojaki onstran morja vendar dobili nekakega narodnega junaka, ki o njegovem pisanem življenju in pustolovščinah slovenski ameriški listi objavljajo obširne članke.
Nenadoma se je namreč v New Yorku pojavil Charles P l a n i n š e k, ki je res pravi tip ameriškega pustolovca. Prišel je s svojima otrokoma in priredil javno predavanje o svojem romantičnem življenju, a zdi se nam, da naši rojaki nič kaj radi ne verjamejo fantastičnemu predavateljevemu pripovedovanju.
Planinšek pripoveduje, da je njegov oče prišel kot prostovoljec nesrečnega cesarja Maksimilijana v Mehiko, kjer je bil rojen tudi Charles. Pripoveduje, da se je slovenščine naučil govoriti in pisati šele od nekega svojega prijatelja v državi Texas, a slovensko govori popolnoma gladko, pri tem pa trdi, da že 30 let ni govoril slovenščine.
V New Yorku je Planinšek prispel z malim čolnom in pravi, da je z njim potoval po Mississipiju in morju ter dospel do Bahamskega otočja, odkoder je krenil proti severa in v začetku aprila prispel na cilj. Mnogo let je živel na severu med Eskimi, kjer se je oženil z Eskimko, ki mu je rodila sina Tonija in hčerko Ines, nato pa umrla. Med Eskime je baje prišel iz Sibirije, kjer je iskal zlato rudo in našel veliko kepo zlata. Ker se je bal za to zlato kepo, je pobegnil iz Sibirije v Kanado kjer je v krajih večnega snega živel med Eskimi. Pri predavanju je kazal slike iz teh krajev in opisal življenje Eskimov, ki neprestano potujejo in niso nikdar dolgo na istem kraju. Preživljajo se z mesom severnega medveda, mroža in tjulna. Ker ognja ne poznajo, vživajo le surovo meso, Kože ubitih živali rabijo za obleko in odejo, stanujejo pa v kočah iz snega. Moški se pečajo z lovom, a love le nekaj dni, ker v kratkem pobijejo toliko živali, da imajo dosti hrane za vse leto. Iz severnih krajev je potoval tri leta in je prevozil 10.000 milj do New Yorka.
Med potjo je Planinšek srečal tudi tri ali štiri Slovence, drugače pa 16 let ni govoril slovenščine. Kjerkoli se ustavi, je prijazno sprejet in je večinoma gost raznih športnih klubov in prijateljev športa. V New Yorku priredi več slovenskih predavanj, nato se pa vrne na sever.
Njegova otroka sta prav ljubka in prijazna ter se le medlo spominjata svoje matere Eskimke, ki je pred 7 ah 8 leti umrla. Naučila sta se tudi angleščine in pri predavanjih pojeta angleške pesmi. V New Yorku mu je prav všeč, pravi pa, da bi ne mogel živeti v civiliziranih krajih, ker se je privadil primitivnemu življenju med Eskimi, kamor se po predavanih zopet vrne. Že pred 8 leti se je javil »Glasu Naroda« iz severne Kanade in tudi sedaj je uredništvu obljubil, da mu bo pošiljal poročila s svojega potovanja.
Slovenski narod, št. 109, sobota, 14. maj 1932, str. 3, Prva slovenska Eskima, (Janez) Charles Planinšek
urejal, dopolnjeval France Malešič, 28. april do 14. maj 2012