... o poznavanju prve pomoči pri višinski bolezni
Število ljudi, ki obiskujejo visokogorje, iz leta v leto narašča. Vsi ti posamezniki so lahko izpostavljeni neugodnim okolijskim razmeram, med njimi tudi padcu barometričnega tlaka, ki povzroči zmanjšanje parcialnega tlaka kisika. Ta hipobarična hipoksija sproži vrsto fizioloških odzivov, ki v večini primerov pomagajo posamezniku prenašati in se prilagoditi razmeram z nizko vsebnostjo kisika.
Pri posamezniku se lahko na nadmorski višini 2500 metrov (pri dovzetnih posameznikih tudi že nižje) pojavijo nasprotni, neprilagojeni odzivi, ki povzročijo eno od treh oblik višinske bolezni: akutno višinsko bolezen, akutni pljučni eden ali akutni možganski edem.
Znanje o prvi pomoči pri višinski bolezni je med alpinisti in planinci v Sloveniji še dokaj ne raziskano. V ta namen smo v začetku leta 2023 izvedli raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti kakšno je znanje o višinski bolezni in prvi pomoči ob pojavu le te med planinci in alpinisti. Prošnja za posredovanje vprašalnika ciljni populaciji je bila poslana Planinski zvezi Slovenije, urednikoma spletnih strani Gore in ljudje in Friko ter na elektronske naslove nekaterih planinskih društev in alpinističnih odsekov po Sloveniji. Ugotavljamo, da anketirani povečini vedo kako ukrepati, če bi prišlo do ene izmed oblik višinske bolezni, vendar jih povsem ne razlikujejo oziroma ne znajo prepoznati.
Povzetek rezultatov:
- V raziskavi je sodelovalo 307 anketirancev, od tega 82 (27 %) alpinistov in 225 (73 %) planincev.
- Z gorniško dejavnostjo se jih največji delež (30 %) ukvarja že 15 let in več.
- 21 % anektiranih je že imelo eno od oblik višinske bolezni.
- Tri četrtine anketirancev je že (pri)dobilo informacije o prvi pomoči v primeru pojava višinske bolezni, večina na predavanjih v okviru planinske ali alpinistične šole.
- Povprečje samoocen znanja o višinski bolezni (na lestvici od 1 do 5) je med alpinisti 2.7, med planinci pa 2.
- 67 % anketiranih je bilo mnenja, da višinsko bolezen lahko preprečimo, 94 % anketiranih pa je počasno vzpenjanje prepoznalo kot glavni preventivni ukrep. Tudi ostale preventivne ukrepe alpinisti in planinci v večini dobro poznajo.
- Večina anketiranih kot simptom akutne višinske bolezni pozna glavobol in izčrpanost. Manj kot polovica jih pozna večino znakov in simptomov višinskega pljučnega in možganskega edema.
- Delež pravilnih odgovorov o ukrepih prve pomoči na primeru akutne višinske bolezni se pri anketiranih alpinistih giblje okrog 90 %, pri planincih pa med 70 in 95 %.
- V primeru pojava simptomov in znakov višinskega pljučnega edema bi se 84 % vseh anketirancev odločilo za sestop, ki je v tem primeru nujen. Manj kot 20 % bi se jih posluževalo tudi zdravil.
- Večina anketirancev (96 %) je izkazala zanimanje za dodatno izobraževanje o prvi pomoči pri višinski bolezni.
Znanje o prvi pomoči pri višinski bolezni je pri obeh skupinah dobro, nekoliko boljše med alpinisti. Ugotovili smo, da alpinisti in planinci slabo poznajo simptome in znake posameznih oblik višinske bolezni, saj manj kot polovica anketiranih pozna simptome in znake višinskega pljučnega edema in višinskega možganskega edema, ki sta življenjsko ogrožajoča zdravstvena zapleta v visokogorju.
Če želimo preprečiti razvoj katerekoli oblike višinske bolezni moramo najprej poznati dejavnike tveganja za njen pojav in jih v največji možni meri odpraviti. Med navedenimi dejavniki so anketiranci najpogosteje prepoznali: prehitro vzpenjanje, dehidracijo, prisotnost nekaterih kroničnih bolezni, nadmorsko višino na kateri oseba živi ter spanje na visoki nadmorski višini. Najpomembnejši dejavnik tveganja za višinsko bolezen, ki ga je mogoče preprečiti ali vsaj omiliti, je hitrost vzpona. Še vedno velja, da je postopno vzpenjanje (tj. zadostna aklimatizacija), ki omogoča, da se fiziološki procesi v telesu prilagodijo zmanjšanemu delnemu tlaku kisika na novi nadmorski višini, najboljši preventivni ukrep.
Prvi pogoj za ustrezno ukrepanje v primeru pojava višinske bolezni je usvojeno teoretično znanje. Planince, alpiniste in druge zainteresirane, ki se odpravljajo na višjo nadmorsko višino, je treba spodbujati k pridobivanju osnovnega znanja o višinski bolezni ter prvi pomoči ob pojavu le – te. Le z dobro ozaveščenostjo oseb, ki se odpravljajo v visokogorje, lahko zmanjšamo obolevnost in smrtnost zaradi visoke nadmorske višine.
Damjan Slabe, Neža Prušnik, Eva Dolenc Šparovec, Nina Hiti
Fotografije Damjan Slabe