Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjan Šan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu. Večina pogorja leži v Tadžikistanu. Manjši deli pa se nahajajo tudi v Kirgizistanu, Afganistanu in Pakistanu.
Velik del gorovja Pamir leži v provinci Gorno-Badakhšan v Tadžikistanu. Na jugu mejijo na gore Hindukuš vzdolž afganistanskega koridorja Vakhan v provinci Badakhšan, regijah Čitral in Gilgit-Baltistan v Pakistanu. Na severu se pridružijo gorovju Tjanšan vzdolž doline Alaj v Kirgizistanu. Na vzhodu se raztezajo do območja, ki vključuje kitajski Kongur Tagh v »Vzhodnem Pamirju,« ločen z dolino Jarkand od gorovja Kunlun.
Od viktorijanskih časov je Pamir znan kot Streha sveta, domnevno prevod iz perzijščine.
Najvišji vrh Pamirja je Ismoil Somoni (od leta 1932 - 1962, imenovan Stalinov vrh, od leta 1962 - 1998, imenovan Vrh komunizma), z višino 7495 m. Sledi Ibn Sina (znan kot Pik Lenin) s 7134 m in Pik Korženevske (rusko: Пик Корженевской, Pik Korženevske) s 7105 m.
V gorovju leži veliko ledenikov, med drugim tudi 72 km dolg ledenik Fedčenko, največji ledenik v nekdanji Sovjetski zvezi in največji izven polarne regije. Približno 12.500 km² (pribl. 10 %) Pamirja je poledenelega. Ledeniki v južnem Pamirju se hitro umikajo. Deset odstotkov letnega odtoka naj bi izviralo iz umikajočih se ledenikov v južnem Pamirju. V severozahodnem Pamirju imajo ledeniki skoraj stabilne masne bilance.
V Pamirju leži v bližini meje s Kirgizistanom tudi veliko jezero Karakul, poleg tega pa še mnogo manjših visokogorskih jezer. Iz jezera Zorkal izteka tudi reka Pamir. ki se po sotočju z reko Vahan imenuje Pjandž, ki na zahodu obkroža pogorje in ga loči od Hindukuša. Večina ostalih rek odteka v Pjandž. ... wikipedija