Janez Pikon: Nizek in planotast hrbet, ki se vleče vzdolž Spodnje doline med Bistrico in Poljem. Vzpenja se južno nad Savo, kot nekakšno vznožje Spodnjih gora. Goličave poživljajo značilne leskove žive meje in manjši gozdiči.
Sprehod čez te razgledne, sončne poljane ob vznožju velikanov je eno najlepših bohinjskih doživetij prav času, kakršen je danes. Na poti čez Dobravo se ti drug za drugim prikažejo vsi okoliški vrhovi, spodaj pa se med polji stikajo vasice. Dobravo prekrivajo prostrane, rahlo valovite senožeti. Med drevesi opazimo temne tolmune Save. Prelepo je tu, tudi v zgodnji pomladi, ko v senčnih zakotjih ležijo še zadnje krpe snega, prisoje pa so polne cvetja. Mikavno nasprotje med zelenečim bukovjem in bleskom zasneženih gora spada med čare pomladi v Bohinju. Nizek in planotast hrbet, ki se vleče vzdolž Spodnje doline med Bistrico in Poljem. Vzpenja se južno nad Savo, kot nekakšno vznožje Spodnjih gora. Goličave poživljajo značilne leskove žive meje in manjši gozdiči.
Vrh Dobrave (596 m), vasica Žlan, Smučišče Vogel, Beli potok, Kamnic
Tudi jeseni, ko so kmetje pospravili zadnjo otavo in se lahko po mili volji sprehajamo čez senožeti, nas bo Dobrava očarala s svojo pisano obleko. Poseben mik pa ima Dobrava pozimi v snegu, kot je današnji dan, motijo le sledi motornih sani, ki so vidne po celotnem območju.
Koprivje, vasica Žlan, Vrsnik (803 m), Šavnik v ozadju
Nizek in planotast hrbet, ki se vleče vzdolž Spodnje doline med Bistrico in Poljem. Vzpenja se južno nad Savo, kot nekakšno vznožje Spodnjih gora. Goličave poživljajo značilne leskove žive meje in manjši gozdiči.
Janez Pikon