Janez Pikon: Alpsko dolino vzhodno ogradi šest vršacev, zaključi jo visoki Poprovec ob Kanjavcu, zahodno gorovje devetih vrhov pa veličastno Lepo Špičje. 
Alpska Dolina Sedmera jezera se razteza med gorskim grebenom, kjer tudi vzhodno prevladujejo visoke gore z Rušnato glavo, Veliko in Malo Tičarico, Kopico, Veliko in Malo Zelnarico. Dolino obkroža in zaključuje tudi visoki Poprovec ob Kanjavcu in zahodno gorovje devetih vrhov z veličastnim Lepim Špičjem. Vzhodni rob ali greben od Rušnate glave do Male Zelnarice v smeri proti prelazu Hribarice je obel in drničast, proti dolini odpada strmo v orjaška melišča, ki niso prehodna, dostopna le kozorogom in plezalcem s precej nevarnimi plezalnimi smermi. Od Koče pri Triglavskih jezerih pa so visoke in močno izstopajoče gore lažje pristopne s prelaza Čez Štapce. Večkrat sem obiskal Dolino Sedmerih jezer, sam ali s skupinami, tudi ponoči in pozimi, čez Komarčo ali preko f'žnarskih planin.
Dolgo alpsko dolino bogatijo številna večja in manjša jezera in jezerca, severno si sledijo proti jugu. (1) - Jezero pod Vodnikovim Vršacem, (tudi Jezero v Podstenju, 1993 m), ki je poleti večinoma še poledenelo. Sledi (2) - Jezero v Laštah, (1990 m) pod Zasavsko kočo na Prehodavcih, ki poleti pogosto presahne. Naslednje je (3) - Rjavo jezero, (2002 m), ki mu sledi (4) - Zeleno jezero, (1983 m), sledi (5) - Jezero pod Vršaki, (1955 m), najbolj globoko in največje pa je (6) - Jezero v Ledvicah, (1829 m) ali Veliko jezero in (7) - Dvojno jezero, (1669 m) pod Kočo pri Triglavskih jezerih. (*** 8 ***) - Črno jezero, (1325 m) je že osmo in naj ne bi pripadalo skupini jezer v Dolini Sedmerih jezer, leži pa najnižje od vseh jezer na spodnjem robu Lopučniške doline pod ostenjem gora Stador (1688 m), Rigelj (Rigeljc 1768 m), Stadorski Orlič (1782 m), Vrtec (1811 m) in Orlič (1457 m) ob in nad Komarčo. Voda z najvišje ležečega jezera, Jezero pod Vodnikovim Vršacem, odteka v dolino Soče, vsa ostala jezera pa so med seboj povezana, vode le teh pa se združijo do slap Savice in dlje v Bohinjsko jezero in Savo Bohinjko.
Pogled z Doline Sedmerih jezer seže tudi na pogorje in številne gore južno nad Spodnjo Komno s predela Prodi, vidni so tudi vsi dvatisočaki od prelaza Globoko (1800 m), sledijo Vrh Planje (1863 m), Rušnati vrh (1915 m), točka (1923 m), Meja (1994 m), Vrh nad Škrbino (2054 m), sedlo Škrbina (1915 m), Vrh konte (2014 m), Podrta gora (2061 m), Mali vrh (2015 m), Zeleni vrh (2052 m), Tolminski kuk (2086 m), sedlo Planja (1874 m), Vrh Planje (1971 m) in sedlo pod Vrh Škrli (1924 m), kjer se v planino Govnjač (1470 m) spusti markirana pot proti Komni (1520 m) in planini Na Kraju (1513 m), Vrh Škrli (1924 m), Veliki Bogatin (2005 m), Bogatin (1977 m), ter Vratca ali Bogatinsko sedlo (1803 m) nad dolino Gracije in severno ob Spodnji Komni.
Zaključujemo našo pot po lepi Alpski dolini in se vrnemo Čez Prode na planino Ovčarija in planino Viševnik (1625 m), ter nižje na planino Pri Jezeru, po krajšem počitku nadaljujemo do parkirišča pred planino Blato.
Janez Pikon