Jurij Jeršin: ... Oblaki in južni veter dopuščajo pregled le spodnjega dela Jalovčevega Ozebnika, kjer pa sledi za pogrešenim ni. Letenje na južno stran Jalovca je nemogoče zaradi nizkih oblakov in močnega vetra.
Že ko obupamo, dr. Tomazin da idejo, da poizkusimo še preko Vršiča pregledati vzhodno stran Jalovca oziroma Velikega Ozebnika.
Let preko Vršiča odpre pogled na vzhodna pobočja Mojstrovk, kjer sem pred nekaj urami smučal. Tu je vidljivost mnogo boljša le dežuje močneje. Letimo ob pobočjih Velike dnine, Goličice in ogledujemo grape pod vrhom Jalovčevega Ozebnika in grape pod Velikim Ozebnikom.
Z zdravnikom Iztokom Tomazinom skoraj hkrati opaziva nepravilnost na robu snežne razpoke, ki zgleda kot noge. Letenje v ozko grapo ne pride v poštev zaradi močnega vetra, zato z zdravnikom skočiva iz lebdečega helikopterja na izravnavi pod grapo in se usmeriva 200 metrov višje, kjer naj bi bil ponesrečenec. Glede na videno upava da ni, saj je pika v grapi popolnoma negibna.
Helikopter kroži nad Vršičem in čaka najinih informacij, v primeru da gre za deskarja, bo pripeljal dodatno moštvo z opremo.
Gaziva spomladanski gnilec, zdravnik spredaj, tudi za njim je daljša tura v Karavankah, zadaj jaz z že nekoliko utrujenimi nogami. Hitiva, bližje ko sva bolj nama rob razpoke zakriva pogled na domnevnega deskarja. Zdravnik je vedno bližje, naenkrat zaslišim v slušalkah glas »Gre za človeško telo, pripeljite dodatno moštvo z opremo za transport.«
V naslednjih minutah zdravnik ugotovi kruto resnico, deskarju ni pomoči. Pogled zdrsi navzgor po grapi, ki je v tem deževnem dnevu prav srhljiva, njena vpadnica, kjer se nahajava z zdravnikom, tudi za naju predstavlja nevarnost. Ob vsakem šumu pogled uide navzgor v temačno grapo. Po vsej verjetnosti je deskar poskušal deskati z Velikega Ozebnika, spust z njega slovi kot zelo zahteven in ne dopušča napak v svojem vršnem delu, ki nevarno gravitira v grapo in na vzhodna pobočja pod Velikim Ozebnikom.
Zaradi izpostavljenosti padajočih skal v vpadnico se odločiva, da ponesrečenca spustiva nekoliko nižje stran od nevarnosti, izpostavljati celotno moštvo bi bilo namreč nesmiselno. Helikopter pripelje še ostale člane reševalnega moštva z dodatno opremo za transport. Ponesrečenca transportiramo še nižje na manjši greben, kjer nas pobere helikopter.
Preko Vršiča poletimo nazaj proti Ratečam, kjer truplo predamo pogrebni službi.
Ključnega pomena za uspešno izpeljano akcijo je bila uporaba helikopterja in smo lahko deskarja hitro locirali, žal pa mu nismo mogli več pomagati. Preko tega dela kjer smo našli ponesrečenca, ne poteka nobena od planinskih poti, zato je vprašanje kdaj bi našli nesrečnika. Kljub vsemu je dolgotrajno iskanje pogrešanih velika psihična in čustvena obremenitev za svojce in prav tako za reševalce, katerih najhujši občutek je občutek nemoči, ko morajo tudi sam priznati poraz zaradi različnih razlogov največkrat vremenskih in še najhujše, ko morajo v dolino prenesti truplo gornika.
V akciji je sodelovala omenjena posadka helikopterja SV, zdravnik Iztok Tomazin in 13 reševalcev postaje GRS Rateče. Vsem najlepša hvala. Zahvala gre tudi članu GRS Bovec Petru Podgorniku, ki je dovolil objavo slike (vir: www.primorskestene.com), ki pa seveda ne odraža stanja na dan nesreče.
Za GRS Rateče
Jurij Jeršin