domačini in naravovarstveniki zgroženi - Pusti rovt
Domačini trdijo, da je agrarna skupnost povsem oskrunila Pusti Rovt. Ti se branijo, da so vse skupaj le malo poravnali in izganjali lubadarja.
Tina Horvat: Velik del Karavank je zaradi neokrnjene narave in raznolikih rastlinskih in živalskih vrst uvrščen v območje Natura 2000, evropsko mrežo posebnih varstvenih območij, kjer naj bi se ohranila tako imenovana biotska pestrost. A v zahodnem delu te gorske verige, na območju Struške, Ptičjega vrha in vse do Golice, ta idilični planinski raj v zadnjih letih hitro izginja.
Na planinah nad sončno gorsko vasico Javorniški Rovt, ki se razteza na nadmorski višini od 840 do celo 1100 metrov, lastniki zemljišč, zbrani v dveh agrarnih skupnostih (AS) Koroška Bela in Javorniški Rovt - Slovenski Javornik, leto za letom grobo posegajo v naravno okolje, saj gradijo široke avtomobilske ceste, traktorske vlake in gromozanske plastične bazene za živino, polagajo cevi, rijejo in še na številne druge načine uničujejo gorsko naravo.
Velik del Karavank je zaradi neokrnjene narave in raznolikih rastlinskih in živalskih vrst uvrščen v območje Natura 2000, evropsko mrežo posebnih varstvenih območij, kjer naj bi se ohranila tako imenovana biotska pestrost. A v zahodnem delu te gorske verige, na območju Struške, Ptičjega vrha in vse do Golice, ta idilični planinski raj v zadnjih letih hitro izginja.
Na planinah nad sončno gorsko vasico Javorniški Rovt, ki se razteza na nadmorski višini od 840 do celo 1100 metrov, lastniki zemljišč, zbrani v dveh agrarnih skupnostih (AS) Koroška Bela in Javorniški Rovt - Slovenski Javornik, leto za letom grobo posegajo v naravno okolje, saj gradijo široke avtomobilske ceste, traktorske vlake in gromozanske plastične bazene za živino, polagajo cevi, rijejo in še na številne druge načine uničujejo gorsko naravo.
Mnogo posegov delajo brez dovoljenj in tako se na planinah pogosto sliši rjovenje gradbenih strojev, pa tudi hrup avtomobilov. Domačini in naravovarstveniki so zgroženi nad takšnimi uničevanji narave in se pritožujejo in prijavljajo posege na vse mogoče institucije, a nič ne pomaga. Vsako leto znova so šokirani ob novih in novih posegih.
»Bo sploh še kakšen del v Karavankah ostal nedostopen z avtomobilom? Mar dogajanje ne kaže na to, da je slovensko institucionalno varstvo narave izven zavarovanih območij v veliki meri nesposobno ščititi naravo in da je Natura 2000 zgolj lepa črka na papirju?« so se spraševali pred nekaj leti.
Trajne poškodbe
Lani jeseni je nekaj prebivalcev Javorniškega Rovta zgroženo opazilo novo rano v tem zelo občutljivem gorskem okolju. AS Javorniški Rovt - Slovenski Javornik je namreč z ogromnim gozdarskim mulčarjem globinsko zmlela tla planine Pusti Rovt, ki se nahaja na 1296 metrih, in jo tako skoraj uničila.
2005 na planino Svečica brez naravovarstvenega soglasja speljejo cesto.
2010 na območju Korenščice brez dovoljenj zgradijo ogromen plastičen bazen in cesto.
2011 s planine Svečica do sedla Seča brez dovoljenja zgradijo cesto.
2023 z gozdarskim mulčerjem zmeljejo tla na Pustem Rovtu in uničijo vso koreninsko podrast.
»Zmulčili oziroma v prah so zmleli kar precejšen del planine in s tem trajno uničili krhek gorski ekosistem. Z mletjem so odstranili tako korenine planinskega cvetja kot korenine, ki so brežino vsaj deloma držale skupaj, zmleli pa so tudi del struge hudournika. Erozija je bila vidna takoj po posegu. Planina sodi v ekološko pomembna območja in takšni trajni uničujoči posegi tam niti pod razno niso dovoljeni, saj tam rastejo številne redke in ogrožene gorske rastline, poseg pa je trajen in po njem bo ta del trajno opustošen. Gre za pravo oskrunjenje,« nam povedo vaščani Javorniškega Rovta, majhne vasi z niti ne 300 prebivalci, ki si ne upajo javno izpostavljati.
»Morate razumeti, da živimo v majhnem kraju, kjer so ljudje zelo zamerljivi in lahko tudi problematični. A naj se ve, da nismo vsi prebivalci zagovorniki uničevanja prelepe narave. Ravnanje smo že prijavili na policijo in na druge institucije. Bojimo se, da bo trend mletja planin postal stalnica in da je to le začetek nadaljevanja visokogorskih agromelioracij in trajnega uničenja tega prekrasnega okolja. To, kar je nastajalo tisočletja, so z nepremišljenim posegom za vedno uničili v nekaj urah. Za primitivno in pridobitniško miselnost ni nič več sveto,« so dejali.
Grobi posegi
Zmletje tal na Pustem Rovtu ni prvi primer grobega posega v občutljivo gorsko naravo v tem delu Karavank. Že leta 2005 sta AS Koroška Bela in Javorniški Rovt na dotlej neokrnjeno Belško planino oziroma planino Svečica speljali tri kilometre dolgo cesto. Kljub opozorilom naravovarstvenikov, da gre za barbarski poseg v neokrnjeno okolje in da za poseg niso pridobili naravovarstvenega soglasja, se je zgodba ponovila leta 2011, in sicer so pot še nadaljevali do sedla Seča v dolžini kilometra in pol.
Oktobra 2010 smo v Novicah poročali o samovoljnem posegu AS Koroška Bela, ki je brez vsakršnega dovoljenja na območje Korenščice nad planino Svečica napeljala avtomobilsko cesto, sredi planine pa so zgradili gigantski plastičen bazen za napajanje živine v velikosti 40 x 30 metrov in prav tako samovoljno položili cevovod. Z bazenom so uničili močilo – tradicionalni zbiralnik za vodo, ki je prej stoletja služil svojemu namenu.
Predsednik AS Janko Smolej je zavrnil očitke krajanov, da so planino uničili, in nam razložil razloge za poseg.
»Na delu gozda ob robu planine smo imeli težave z lubadarjem, zato smo šli po skupni odločitvi odbora AS z gozdarjem na teren in odrejena drevesa posekali. Morda smo šli nekaj metrov preveč v gozd, a smo le hoteli izgnati lubadarja. Glede mletja talne podlage pa ne gre za nobeno uničenje, ampak smo samo malo tla s štorovjem in skalami vred poglihali. Zaradi živine, da se bo lažje pasla. Samo malo smo pomulčali, nič nismo uničili. Tam nikoli niso rasle rože, ampak je bil gozd,« pove Smolej in potrdi, da so jih že klicali s policije in z zavoda za varstvo narave ter da bodo spomladi opravili ogled stanja in območje, kjer so zmleli tla, zatravili. Kot je zatrdil, bo po zatravitvi vse enako lepo kot prej.
Prijave so, toda ...
Za mnenje smo seveda povprašali tudi pristojne organe, a prav veliko od njih nismo izvedeli. Z zavoda za varstvo narave so nam sporočili, da so bili obveščeni o posegu in da so obvestilo posredovali inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Z mletjem so odstranili tako korenine planinskega cvetja kot korenine, ki so brežino vsaj deloma držale skupaj.
»Zavod za varstvo narave ni pristojen za ukrepanje niti za naravovarstveno soglasje, saj območje nima naravovarstvenega statusa in ukrepanje po zakonu o ohranjanje narave ni mogoče. Seveda pa je bila v naravi, četudi brez naravovarstvenega statusa, narejena škoda in potrebna bi bila ponovna vzpostavitev alpskega travnika,« so zapisali.
Z inšpektorata so nam le sporočili, da so prijavo prejeli, a da inšpekcijski postopek še ni bil uveden, zato tudi ne morejo odgovoriti na vprašanja. Na Policijski upravi Kranj so nam potrdili prejem prijave in dodali, da so o zadevi na začetku januarja podali poročilo na pristojno državno tožilstvo.
Odzvali so se tudi na občini Jesenice, ki jo vodi župan Peter Bohinec in ki je članica AS Javorniški Rovt - Slovenski Javornik. Dejali so, da je občina soudeležena z zelo majhnim lastniškim deležem, in to ne na planini Pusti Rovt, ter da z dejavnostmi agrarne skupnosti na območju Pustega Rovta niso seznanjeni. Prav tako občina kot lokalna skupnost ni pristojna za nadzor nad delovanjem agrarnih skupnosti. So pa povedali, da se Pusti Rovt nahaja v ekološko pomembnem območju Karavank ter v območju življenjskega prostora rjavega medveda.