... avanture TK Gora
Proti Crnemu kamenu (Aleš_S, 20.03.2022)
Sedaj smo se že naučili, da tu rana ura ni najboljša. Zato skozi okno opazujemo, kakoveter nosi zastave snega. Sredi dopoldneva gremo pogledat če vozi sedežnica. Pa ni nič od tega. Zato se spustimo do dolinice, ki ob Durlovem potoku vodi proti Crnemu kamenu. Veter ni prehud. Pokrajina pa kot da bi bil v Centralnih Alpah. Najprej gre zložno, potem kar strmo po žlebu. Najdemo prehod po prečki v naslednjo dolinico in v zatrepu spet navzgor. Na vrhu poči in Aleš in France se oddričata v klasičnem kložastem plazu nekaj metrov navzdol. Razen zasutih smuči ni nič narobe. Trije še nadaljujemo a pod vtisom plazu in klož, ki še vedno pokajo raje obrnemo. Smučanje je spet super, le kakšen odsek je malo skorjast. Tokrat se odpovemo srbskemu čaju in gremo raje na nižji vrh Štrbačke crne čuke in se pred večerom prismučamo do hotela. Juhuhu! Kosovo je čudovito.
Pod Livadice (Aleš_S, 19.03.2022)
Drugi kosovski turnosmučarski dan. Naš cilj so Livadice, 2497m visok vrh. Zjutraj nas že pri hotelu pozdravi veter, ki postaja po poti vedno močnejši. Sledimo zratrakirani cesti, ki nas pripelje do vrha nekdanje sedežnice, 200 m pod vrhom. Ko za nekaj minut neha pihati se skoraj odpravimo naprej, a nas novi sunki vetra prepričajo, da je bolj pametno obrniti. Smučanje začnemo po pršiču, sledi malo skorje in napihanega snega, spodaj pa je sonce sneg že malo zmehčalo. Zato se odločimo za vzpon na Štrbačko crno čuko, ki je nekakšna hišna gora našega hotela. Po ravno prav zmehčanem snegu smo hitro na vrhu, V zaveterju celo malo posedimo na toplem soncu. Potem pa v idealnih razmerah odvriskamo do hotela. Dan zaključimo ob Srbskem čaju, ki je po sestavi enak šumadijskemu. Posledice pa imata oba enake. Sploh, če ne spiješ le enega. Juhuhu! Vsi mi.
Danes smo se na Brezovici zbudili v megleno jutro. Ker nas je celodnevna vožnja na Kosovo kar utrudila, nam je megla prišla kar prav za pozno vstajanje. Najprej smo mislili uporabiti žičnico, pa ni delala, in smo šli peš. Nekam proti Piribegu. V gosti megli smo si pomagali z navigacijo, sem in tja zašli na strmo pobočje. Potem pa se je prikazalo sonce in svet je postal čudovit. Vzpeli smo se na vrh zahodno od Piribega, ki ima koto 1421. Na vrhu se nam je odprl pogled na neskončne možnosti turnega smučanja okrog Brezovice. Odvriskali smo po nekaj cm pršiča do konte pod vrhom Piribega. Bilo je tako čudovito, da smo šli še enkrat pod vrh konte. Pa je spet prišla megla. Kljub dolgemu čakanju sonca ni bilo in smo morali opraviti mal megleno smučanje. Pod konto megle ni bilo več, smučanje je bilo bolj veselo, sploh pa zaključek pri Tini. Tu je res lepo! Juhuhu! Darja, France, Dare, Andrej in Aleš