Po nekaj letih smo se ponovno odpravili v Paklenico.
Morje, plezanje, hrana, pivo pri Dinku … so le nekatere stvari, ki nas vlečejo tja.
Najbolj zagreti so se tja odpravili že prej, a večina nas je v Starigrad prispela v petek. Zvečer nas je večina že postavila šotore v kampu, le Jan se je odločil da bo postal večerja za komarje ter si postlal kar v viseči mreži.
Naslednje dni smo preživeli v različnih smereh. Vsak dan smo nekoliko premešali, da se slabe navade enakomerno prenesejo na novopečene pripravnike. Popoldan smo se odpravili na plažo, zaplavali, nato pa začeli pripravljati večerjo. Dogovor “vsak avto kuha zase” ni zdržal dolgo. Ugotovili smo, da bo treba nabaviti večji lonec, pa kakšno ponev, prenosno pečico za Matejo, in še kaj bi se našlo.
Po skromnih odzivih lahko sklepam, da je bil tabor zadovoljivo izpeljan. Plezali smo (pomanjljiv seznam):
- Centralni kamin (Jan, Rok M., Iza)
- Karabore (Iza, Mitja)
- Tinin smjer (Jan, Iza), (Cecilia, Rok M.)
- Mosoraški (Tanja, Iza), (Dean, Jan)
- Klin (Rok M., Mitja)
- Bračni (Pavel, Eva)
- Akademski (Iza, Jan)
- Šaleski (Rok M., Iza), (Cecilia, Jan)
- Celjski stup (Rok M., Kim, Cecilia)
- Velebitaški (Zlatko, Tanja, Katarina)
- Severno rebro (Mitja, Kim)
- Barba Antin (Mitja, Kim)
- Leva tržiška + Brid za veliki čekić (Zlatko, Katarina)
- Karamara sweet temptation (Jan, Iza), + Brid za veliki čekič (Dean, Mitja)
- Kraški Slovenski Tržaški Sizbek (Dean, Rok M.)
- Slovenski (PIPS) (Rok K., Tanja), (Zlatko, Katarina)