Bogdan Jamšek: ... iz Vrat
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.400 m
Pri vstopu v dolino Vrat, ob začetku novega asfalta, je bil znak za popolno zaporo ceste, zraven pa tabla, da je v dolini že 21 avtov. Ne samo midva, še par turašov iz ostalih avtov, se je spraševalo, kam pa zadaj. Potem sta mimo pripeljala dva avta z »domačimi« registracijami in rutinirano zapeljala mimo zapore. Mi pa seveda za njima.
Cesta je prevozna brez ovir, dela so dokončana, verjetno manjkajo talne oznake.
Zakaj to pišem? Ko sva se vračala, naju je štopal starejši zakonski par, ki je pet dni z najetim avtom na krožnem potovanju po Sloveniji. 9 km sta prepešačila v eno smer, za nazaj jima je že zmanjkovalo moči. Od zapore proti Mojstrani je bilo ob cesti parkiranih nekaj sto avtov. Kje je tu logika. I feel Slovenija, na žalost v tisti manj lepi podobi. Ne dvomim, da birokratski odgovor za zaporo ostaja, po zdravi pameti pa zagotovo ne.
Ko so nekateri na hribu povedali, da je redar med tednom pridno pisal globe, sem se vprašal, zakaj se nisem dal premamiti vabilu kolegov in iti v Avstrijo. Če ne pride kaj po pošti, pa je mogoče redar na velikonočni ponedeljek imel celo dela prost dan.
Zdaj pa k turi. Tokrat sva bila »na delu« le s sinom. Do ok. 1400 metrov je kopno. Ker pa so bile stopinje dobro nadelane, so smuči na nahrbtniku ostale še kakšnega stotaka višje. Nadaljevala sva po lepo urezani gazi; zanjo hvala predhodnikom. Novega snega je bilo z višino vse več, do okoli četrt metra. V senci je bil prijetno mehak puhek, na soncu in nižje pa se je seveda hitro preobražal v južnjaka.
Dlje kot na predvrh nisva rinila, še do tja sva bila ena redkih. Ostali, več kot dve desetinji nas je bilo na hribu, so večinoma obračali na sedlu.
Tisoč višincev odlične smuke, več povedo slike in nekaj gibljivih slik na: dropbox.com/.../DSC_4539.MOV?dl=0