Polet - Iztok Cukjati in Nejc Kuhar: Turno smučanje, nasveti za prakso. Ne pozabite na varnostno opremo in na zdravo pamet!
V tokratni številki ponujamo opise treh turnosmučarskih tur v Sloveniji. Pri izboru smo upoštevali, da so zastopane različne gorske skupine, različne težavnosti in da so primerne v različnih snežnih razmerah. Seveda obstajajo pri vsaki turi številne različice, opisane pa so turnosmučarsko bolj zanimive.
Opisan bo Snežnik na Primorskem/Notranjskem, ki je sicer odličen turnosmučarski cilj, vendar zaradi odmaknjenosti pogosto zapostavljen. Priljubljen je predvsem pri turnih smučarjih iz Primorske in Notranjske. Drugi predlog je Veliki Draški vrh v Julijskih Alpah, ki v dobrih razmerah ponuja prvovrstno turnosmučarsko doživetje z veličastnim pogledom na Triglav in Bohinjske gore. Tretji opisani cilj je Kalški greben v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki je primeren za turnosmučarske začetnike. Vzpon si je mogoče skrajšati z uporabo smučarskih naprav, kar pa naj bo pri turnem smučanju prej izjema kakor pravilo.
Snežnik (1796 m)
Primorski »velikan« nam že s svojim imenom nakazuje, da je v zimskem in zgodnjem spomladanskem času primeren turnosmučarski cilj. Zaradi svoje geografske lege je v lepem vremenu čudovit razglednik, saj pogledi sežejo od Kvarnerja na jugu do Julijskih Alp na severozahodu. Močan veter je na zgornjem pobočju pogost, tako da je vzpon na vrh povsem primerljiv z drugimi opisanimi turami.
Običajno so izhodišče Sviščaki (skozi Ilirsko Bistrico), tokrat pa bomo opisali manj pogost, a turnosmučarsko bolj zanimiv pristop iz Leskove doline (skozi Cerknico).
Izhodišče: Leskova dolina na severni strani Snežnika. Iz Starega trga pri Ložu 17 km.
Nadmorska višina: 1796 m
Višina izhodišča: 793 m
Višinska razlika vzponov: 1050 m
Zahtevnost: Tura je primerna tudi za tehnično manj izurjene turne smučarje in velja za razmeroma varno pred snežnimi plazovi.
Oprema: Dereze in cepin so potrebni za trde ali poledenele snežne podlage na vršnjem grebenu, običajno pa zadostuje osnovna turnosmučarska oprema.
časovnice:
– Leskova dolina – gozdna meja 2 uri
– gozdna meja – Vrh 1 ura
– Spust po smeri vzpona 1,5 ure
– Skupaj 5–6 ur
Sezona: december–marec
Opis: Cesto zapustimo v Leskovi dolini, kjer je nekaj starejših zgradb. Tukaj se odcepi tudi letna označena pot. Prvi del poti poteka po gozdni cesti, zato je vzpon zložen, nenaporen. Pot v nadaljevanju postane bolj strma, do vrhnjega pobočja pa poteka po gozdu. Po približno dveh urah hoje pridemo do izravnave, kjer se nam prvič pokaže greben med Malim in Velikim Snežnikom. Sledita kratek spust in vzpon po smučarsko lepem pobočju na greben. Previdnost je potrebna pri značilnem prehodu skozi preduh, saj je v njegovi neposredni bližini brezno, pozimi pogosto prekrito s snegom. Na poti po grebenu do vrha nas lahko spremlja močnejši veter, ki poleg čudovitih razgledov doda pridih visokogorske ture. Tik pod vrhom imamo možnost zavetja v koči ali zimski sobi. Koča je ob lepem vremenu ob vikendih odprta.
Smučanje: Po razgledu na Kvarnerski zaliv na jugu in Alpe na severu pride na vrsto spust po smeri pristopa. Glede na razmere si lahko v zgornjem delu izberemo različne možnosti, ki pa se združijo prav pri prehodu skozi omenjeni preduh. Smuka skozi gozd je lahko v pršiču zelo prijetna, spust po gozdni cesti pa ob koncu ture omogoča navihano tekmovanje v smuku. Le hitrost mora biti utrujenosti in razmeram primerna.
Veliki Draški vrh (2243 m)
Veliki Draški vrh je eden najlepših in v dobrih razmerah zelo obiskan turni smuk v samem osrčju Julijskih Alp. Z vrha se nam ponujajo izjemni razgledi na Triglav in okoliške vrhove. Za vzpon in spust imamo več možnosti, tokrat bomo opisali turo čez Srenjski preval, ki je nekoliko daljša, vendar nam ponuja največ turnosmučarskih užitkov. Slabše kondicijsko pripravljeni lahko turo končajo na Srenjskem prevalu in odsmučajo po smeri pristopa.
Izhodišče: Biatlonski center Rudno polje na Pokljuki. Iz Bleda 20 km.
Nadmorska višina: 2243 m
Višina izhodišča: 1347 m
Višinska razlika vzponov: 1414 m
Zahtevnost: Tura je zaradi dolžine fizično zahtevna in primerna za dobro kondicijsko pripravljene. Začetna dela spustov z Velikega Draškega vrha in Srenjskega prevala sta zahtevna zaradi večje naklonine (do 35 stopinj) in primerna za izurjene turne smučarje. Nevarnost plazov obstaja prek Srenjskega prevala in z Jezerc na Veliki Draški vrh.
Oprema: Običajna turnosmučarska oprema, za vršni del Velikega Draškega vrha navadno potrebujemo tudi dereze in cepin.
časovnice:
– Rudno polje – Srenjski preval 2 uri
– Spust Srenjski preval – Jezerca 15 min
– Jezerca – Veliki Draški vrh 2 uri
– Spust nazaj do Jezerc 30 min
– Vzpon na Srenjski preval 1 ura
– Spust na Rudno polje 45 min
– Skupaj vzpon 5 ur
– Skupaj spust 1,5 ure
– Vse skupaj 6–7 ur
Sezona: februar–maj
Opis: Z Rudnega polja začnemo turo proti in čez smučišče proti Viševniku. Po približno 45 min hoje pridemo iz ozkega grabna na t. i. Zlate vode, ko se pred nami odpre vršno pobočje Viševnika. Tu zavijemo desno in se skozi redek macesnov gozd rahlo vzpenjamo proti desni, dokler ne dosežemo t. i. Kačjega roba na vzhodni rami Višenika. Nadaljujemo po položni dolini na severni strani Viševnika, na koncu se strmo dvignemo na Srenjski preval (1959 m), od koder odsmučamo na nasprotno stran 250 višinskih metrov na uravnavo Jezerca. Od tod najprej se vzpenjamo po dolini proti Sturdorskemu prevalu (1892 m), nekaj metrov pod vrhom pa zavijemo proti desni in kmalu dosežemo vršno pobočje Velikega Draškega vrha. Zadnji del vzpona je nekoliko strmejši, zato priporočamo uporabo derez in cepina.
Smučanje: Smučamo po smeri pristopa. Začetni del z vrha priporočamo bolj izkušenim, preostanek ture je lepo smučljiv tudi za tehnično manj izkušene smučarje. Ob utrujenosti se lahko izognemo vnovičnemu vzponu iz Jezerc na Srenjski preval s smučanjem na Planino Konjščico in se nato vrnemo po označeni poti na Rudno polje.
Kalški greben (2224 m)
Turni smuk na Kalški greben je med turnimi smučarji slabše poznan in ne tako obljuden. Razlog je verjetno smučišče Krvavec, čez katero poteka pot, vendar po razmerah in razgledih prekaša marsikateri bolj obljuden vrh v bližini. Kondicijsko slabše pripravljeni lahko turo končajo na vrhu Korena.
Izhodišče: Parkirišče na koncu asfaltirane ceste na planini Jezerca na Krvavcu. Iz Cerkelj 13 km, cesta plužena, vendar ni posipana, zato so priporočljive snežne verige. Druga možnost je dostop z gondolsko žičnico in sedežnico.
Nadmorska višina: 2224 m
Višina izhodišča: 1420 m
Višinska razlika vzponov: 1162 m
Zahtevnost: Nezahteven turni smuk, le včasih srednje zahteven, primeren tudi za neizurjene smučarje. Nevarnost plazov obstaja predvsem med Kriško planino in planino Koren.
Oprema: Običajna turnosmučarska oprema, srenači so včasih dobrodošli zaradi trdega spihanega snega.
časovnice:
– Pl. Jezerca–Kriška pl.–Pl. Koren 1 h
– Pl. Koren–Vrh Korena 45 min
– Spust v Škrbino 15 min
– Škrbina–Kalški greben 1 ura
– Spust nazaj v Škrbino 15 min
– Vzpon na Vrh Korena 30 min
– Spust na Pl. Koren 15 min
– Pl. Koren–Pl. Jezerca 1 ura
– Skupaj vzpon 3–3,5 ure
– Smučanje 1–2 ure
– Skupaj 4–5,5 ure
Sezona: januar–april
Opis: Začnemo kar po cesti proti Kriški planini, kjer prečimo smučišče in nadaljujemo po označeni poti proti planini Koren, na vzhodni strani Zvoha. Od tu se vzpenjamo po široki dolini. Ko pridemo v položnejši svet, se obrnemo proti levi in v nekaj minutah dosežemo Vrh Korena (1999 m). Sledi krajši spust na Škrbino (1870 m), od koder se po položnem in širokem grebenu povzpnemo na vrh Kalškega grebena. Zaradi izpostavljenosti velja nekaj previdnosti v zadnjem delu.
Smučanje: Smučamo v smeri pristopa, z vmesnim krajšim vzponom na Vrh Korena. Med planino Koren in Kriško planino je treba del poti prehoditi peš zaradi gozda in krajših vzponov.
***
Več turnosmučarskih vzponov in spustov je podrobno opisanih na nekaterih spletnih portalih, celovito pa so opisani v knjigi Slovenija – Turnosmučarski vodnik, ki je izšla pri založbi Sidarta.