Jaka Ortar: Čudno ime drugega najvišjega vrha Karavank, kajne? Vrtača, ki ni vrtača
Po SSKJ: vrtáča -e ž (á) podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu: na dnu vrtač se nabira rdeča prst; globoka vrtača / kraška vrtača; udorna vrtača
Iz geografske biblije (Ivan Gams: Kras v Sloveniji v prostoru in času):
vrtača: manjša, do nekaj sto metrov velika okroglasta kotanja, navadno širša, kot znaša globina. ...
Tale Vrtača pa nad okolico "štrli" več kot 600 m. Čudno!
Ob šestih sva z Urbanovcem krenila z Ljubelja proti Zelenici, po nasvetu turnih smučarjev, ki so šli proti Stolu, sva tam pravilno zavila desno in bila hitro na Suhem Rušju. Takoj na začetku sva se prijela Vrtačinega JV grebena in nekaj časa napredovala peš samo s palicami, tik pred najbolj izrazito grapo na grebenu pa sva obula tudi dereze. Občasno je potegnil severnik, večinoma pa je bilo prijetno toplo.
Greben je bil grd in nič kaj smučarski, sneg je bil zelo spremenljiv. Z vrha sva zato odsmučala prvih 50 metrov po grebenu, nato pa sva zavila v Levo grapo (IV, S5, 300 m). Tam je bil sneg perfekten, saj je grapa obrnjena proti vzhodu. Prav nič nisva divjala, pa sva bila malo čez deset že nazaj pri avtu - obveznostim naproti.