Martina Čufar: Od 19. do 21. novembra so v Chamonixu organizirali mednarodno vojaško tekmo.
Zasedba ni bila tako močna kot na svetovnih igrah v Annecyju, a zato veliko številčnejša, saj nas je bilo v kvalifikacijah več kot 100! Fantje in dekleta smo plezali v istih smereh in balvanskih problemih, tako da je bila prvi dan kar gužva! Ozračje v dvorani ENSE je bilo zaprašeno, a sproščeno. Za prehod v naslednji krog smo morali preplezati tri smeri (6c, 7a in 7b, ki jo je postavil moj mož) ter čim več balvanov. Pri puncah uvrstitev v 
finale ni bila težka, pri fantih pa kar. A Slovenci smo brez težav v polnem številu prišli naprej. Mina tako ali tako ni imela konkurence! No, nazadnje sem ji bila v balvanih jaz največja konkurenca, saj sva dosegli enak rezultat. Jaz z velikim trudom, ona z lahkoto. A je v kvalifikacijah preplezala več »fantovskih« problemov, tako da je bilo zlato zasluženo njeno. Maja pa je bila bronasta. Klemen je moral priznal premoč nekdanjemu tekmovalcu v svetovnem pokalu, Fabianu Dugitu. V težavnosti, ki je bila na programu drugi dan, smo imele punce samo finale, fantje pa so se prej morali še malo pomatrati v polfinalu. Spet smo plezali v isti smeri, zelo, zelo previsni, kjer me je kar hitro zmanjkalo, a je zadoščalo za tretje mesto, Maja, Mina, Klemen in Philip Babicz so smer preplezali do vrha in se pomerili v superfinalu, kjer je Mina premagala prav vse! Bravo Mina! Klemen je bil tudi tokrat drugi, tako da smo Slovenci iz Chamonixa odnesli 6 kolajn in skupinski pokal!
Takoj po tekmi, ki mi je bila »overdoze« umetne stene, smo se z Nicotom, Tommyjem in Jessico odpravili za nekaj vni v Buoux, v skalo! V Chamonixu je bilo vse mokro, zasneženo ali zmrznjeno, tako da je bilo nekaj smeri po sicer ne tako topli skali (sonce se je skrivalo za kopreno) pravi balzam! Nisem sicer preplezala kaj težkega, eno ful bolder 7b+ (zgleda da sem zdaj postala boulderašica), z Nicotom sva šla pogledat še prvo francosko 8b, Les mains sales, ki se mi je zdela ekstremna! Platka bi še nekako šla, čez streho se pa ne jaz ne Nico nisva spravila. Naslednjič bo treba priti s palico, da vpneva naslednji komplet in vidiva, kam je sploh treba ciljati!
Teden kasneje sva sama za dva dni spet pobegnila s polarnega mraza (-15) na toplo, v Ardeche, Autridge. Smeri tam so zelo dolge, tako da sva naredila kar nekaj plezalnih metrov in so se vsi prevoženi kilometri poplačali. Na pogled sem preplezala dve 7c, v drugem poskusu Tete de gondole (8a), zadovoljna sem bila tudi s poskusom v 50 m 8a, v katero sem šla z 22 kompleti in padla le malo pod vrhom, navita kot že dolgo ne!
Zadnje dni pa sonce v Chamonixu lepo sije in je posušilo skale, tako da sem se po pol leta spet vrnila v Bionnassay na 1500 m, kjer smo plezali v kratkih rokavih, v dolini pa tam okoli -9! Super tale temperaturni obrat!
Martina Čufar