Dosežen je bil globalni dogovor o preobratu trenda
... izgube narave do leta 2030, vendar so za dosego rezultatov potrebni nujni ukrepi in sredstva
Svetovna naravovarstvena organizacija WWF, čeprav dve leti pozneje od načrtovanega zaradi zamud povzročenih s pandemijo COVID-19, pozdravlja sprejetje Kunming-Montrealskega sporazuma, s katerim se svet zavezuje, da bo zaustavil in obrnil izgubo biološke raznovrstnosti do leta 2030 – globalni cilj, ki je bil pohvaljen kot podnebni ekvivalent 1,5 °C.
Cilj sporazuma, ki ga je sprejelo 196 držav podpisnic konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, je ohraniti vsaj 30% kopnega, sladke vode in oceanov na svetovni ravni ob spoštovanju pravic avtohtonih ljudstev in lokalnih skupnosti ter priznavanju doprinosov avtohtonih in tradicionalnih območij glede na skupinski cilj.
Vendar pa WWF opozarja, da bi lahko bil cilj sporazuma o odpravi izgube raznolikosti do leta 2030 spodkopan, če se na nacionalni ravni reši šibka retorika na kritičnih področjih, kot sta zaščita nedotaknjenih ekosistemov ter reševanje netrajnostne proizvodnje in potrošnje.
»Končno imamo hvalevreden premik na mednarodni ravni! Ta sporazum bo v veliki meri sprožil uresničevanje že zastavljenih načrtov za ohranitev rastlinskega in živalskega sveta na planetu. Zdaj se moramo resno lotiti dela na državni ravni in načela iz sporazuma vnesti v zakonodajo naših držav. Tako bomo pokazali nedvoumno odločitev za ohranjanje zdrave narave in zdravja vseh nas,« pravi izvršna direktorica WWF Adrije Nataša Kalauz.
Eno najbolj spornih vprašanj v pogajanjih je bil finančni paket za podporo prizadevanjem za ohranjanje narave na svetovni ravni, zlasti v državah v razvoju.
WWF je zato pohvalila zavezo vlad, da bodo odpravile okolju škodljive subvencije, in zavezo, da bodo do leta 2030 občutno in postopno povečale financiranje iz vseh virov, pri čemer bodo zagotovile najmanj 200 milijard USD letno. To predstavlja približno podvojitev sredstev glede na začetno vrednost iz leta 2020. Velik dosežek je tudi zaveza, da se v te namene zagotovi 20 milijard USD mednarodnih finančnih tokov do leta 2025 in 30 milijard USD do leta 2030.
»Zaskrbljujoče je dejstvo, da finančna podpora nerazvitim državam in državam v razvoju ni dovolj opredeljena. Pri tem se nismo dovolj premaknili od sklepov, sprejetih na nedavnem COP27 v Egiptu. Vložiti je treba veliko znanja in ogromno sredstev, da bi vsaj zaustavili izgubljanje narave in živeli v sožitju z njo. Znanje imamo in prepričana sem, da bodo vlade vseh držav po tem COP15 popustile pod pritiski in hitro našle rešitev za konkretno finančno podporo,« dodaja Nataša Kalauz.
Prvi korak je, da države izpolnijo zaveze Sporazuma Kunming-Montreal. Države morajo posodobiti nacionalne strategije za biotsko raznovrstnost in akcijske načrte, da jih uskladijo z globalnim ciljem obrniti izgubo biotske raznovrstnosti do leta 2030.
»Pogled je usmerjen tudi v EU. Že jutri, na zasedanju ministrov EU za varstvo okolja, morajo države članice ravnati v skladu z duhom Montreala in izraziti svojo nedvoumno podporo predlogu Komisije, da se do leta 2030 obnovi najmanj 20 % kopnega in najmanj 20 % morskih področij EU do leta 2030,« zaključuje Kalauzova.