Janez Pikon: Gora s krono, ki se strmo dviga nad vasjo Rabelj. Kopasto glavo z gostim rušjevjem, ter ostanki z sledmi rudarstva v bližnji in daljni preteklosti, so trajno zaznamovali poraščeno goro nad dolino Jezernice pod prelazom čez Predel. 
Kraljevska špica (Monte Re, 1912 m) zahodno nad Rabljem je zelo strm skalni osamelec z odličnim razgledom, ki deli Jezersko dolino od doline Mrzle vode (Valle di Rio Freddo). Ob tektonskih premikih v srednjem zemeljskem veku so v vrhovih nad dolino nastale bogate plasti rude svinca in cinka. Rdeči in zeleni balvani v strugi Jezernice pa so vulkanskega izvora. Rudo v mali Kraljevski špici so kopali že v keltski in rimski dobi. Dne 8. januarja 1910 je del skalnate stene v rudniku počil in vanj se je podrlo na tisoče ton proda, pomešanega z vodo iz Jezernice v Rabeljski dolini. Določeni deli rovov so se udrli in povzročili uničujoč vsesalni vrtinec, ki je predstavljal največjo tragedijo v zgodovini rudnika. Tistega dne ob 13. uri je turobno bobnenje odmevalo po celotni dolini.
Ljudje so zaskrbljeno pritekli k dnevnim izkopom in vhodom v rove. V bližini jaška Klara je izginila državna bolnišnica v prodnatem kupu iz Jezernice. Na njenem mestu je ostalo vrtinčasto žrelo, ki ni puščalo nikakršnje sledi o tem, kar je bilo pogoltnilo in zelo hitro napolnilo z vodo. Od osmih delavcev, ki so se v trenutku tragedije nahajali v zgradbi, se je rešil samo eden. Na tragedijo spominja lesena kapelica s križem ob cesti severno pred Rabljem. Leta 1991 so prenehali s kopanjem rude in je vas izgubila večino delovnih mest, mogočne stavbe so začele propadati.
Parkirali smo malo više nad Rabljem med zložena bukova drva, ter po slabši makadamski cesti peš prispeli do zadnjih rudniških zgradb, drobilci kamenja in rude, umivalnica, zazidan vhod v rudniški rov Sebastiani s portalom iz leta 1825.
Kar je sledilo - samo za utrjene. Tri ure strmine. (ali dve uri in pol, še tek na Grintovec komajda zdrži primerjavo). Brez serpentin se pot povzdigne na vrh rudniškega dnevnega kopa. Po gozdu nam družbo delajo rudniška ograja, razgledi na Viševo skupino, Rabelj, Rabeljsko jezero in Jerebico, ter v zgornjem delu stara zarjavela kovinska cev s tanjšima sestrama gumijastih cevi.
Na nižjem grebenu (1400 m) se pot izvije iz gozda na travnik in se malo položi nad dnevnim kopom. Še malo strmine in pričaka nas umetelno izdelan križ, Mala Kraljevska špica (1494 m). Za izdelavo so uporabili dele rudniških naprav - podnožje vagončka in pnevmatsko vrtalko, lopato in čelado. Krasi ga rudarski napis Srečno - Gluck auf.
Steza zopet zavije v gozd v nasledne strmo pobočje gore in vztraja nadaljnih 400 višinskih metrov. Brez serpentin in samo naravnost navzgor na greben razgledne gore. Tu se malo umiri in celo spusti za nekaj metrov. Pred nami zagledamo predvrh z možici, glavni vrh s krono.
Gora s krono nudi izreden, panoramski razgled po bližnji in daljni okolici; na Viševo skupino, Viš (2666 m), Veliki Nabojs (2313 m), Špik Hude police (2420 m), Poliški Špik (2754 m), Kamniti lovec (2071 m), Ojstrnik (2052 m), vas Mrzla voda - Rio Fredo, Trbiž, Dobrač (2167 m), Rabeljske špice - Lastovice, mejni greben proti Mangartu, Mangart (2679 m), Jalovec (2645 m), Loško steno, Rombon (2208 m), Jerebico (2125 m), Rabeljsko jezero (961 m), Črnelske špice (vršiči), Prestreljenik (2499 m)… Lepo je, res smo ujeli lep dan, sončno brezvetrje.
Privoščimo si daljšega oddiha, potem pa začnemo sestopati obratno po stezi v dolino. Ustavljamo se ob poti in uživamo v razgledih. Pri križu pod Malo Kraljevo špico (1494 m) počitek za utr(u)jene noge in nadaljujemo s spuščanjem proti dolini po strmem in poraščenem južnem grebenu gore do opuščene rudniške zgradbe, sanirane brežine, stare ceste, do parkirišča jugozahodno nad vasjo.
Janez Pikon