Delo, KULT - Smilja Štravs: Razstava fotografij koče Monte Rosa v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje do 1. aprila
V švicarskih Alpah v pogorju Monte Rosa, v bližini znanega smučarskega središča Zermatt, stoji visokotehnološka gorska koča, ki je dobila ime po gori, ki ji je najbližja, Monte Rosa. To je visokotehnološka in okolju prijazna, futuristično oblikovana in energijsko dovršena koča, ki je videti kot bleščeč srebrn kristal, postavljen na ekstremni gorski lokaciji na višini 2883 metrov, skupaj pa sta jo razvila tehnična univerza ETH iz Züricha na čelu z inštitutom za tehnologijo in oddelkom za arhitekturo ter naročnik projekta Švicarski alpinski klub – SAC.
Hvale vreden in nadvse zanimiv projekt je že od začetka deležen velike pozornosti. Koča je bila predstavljena na različnih razstavah, na Expu v Aičiju na Japonskem (2005), na Bienalu v Sao Paulu (2007) in na Expu v Šanghaju (2010), od 1. marca letos pa si jo je mogoče ogledati tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani (zahvala za njeno postavitev gre veleposlaništvu švicarske konfederacije), kjer bo na ogled do 1. aprila.
Projekt je izjemen tako arhitekturno kot z vidika energijske učinkovitosti objekta, zlasti zaradi sodelovanja naročnika z univerzo. Nastajati je začel leta 2003 ob 150-letnici univerze ETH Zürich. Za namen projekta so na univerzi odprli poseben studio Monte Rosa, v katerem so študentje v sodelovanju z interdisciplinarno skupino strokovnjakov štiri semestre razvijali različne inovativne modele za novo visokotehnološko kočo. Študente so vodili profesorji arhitekti Andrea Deplazes, Marcel Baumgartner, Kai Hellat in Daniel Ladner. Za gradnjo so izbrali model v obliki kristalne skale, studio pa se je v nadaljevanju izkazal kot odličen primer povezovanja praktičnih znanj, industrije in visokega šolstva v tem zanimivem in pionirskem projektu.
Zasnova koče, ki so jo poimenovali Monte Rosa, združuje parametre težko dostopne gorske krajine, funkcije in najsodobnejše tehnologije. Študentje so pri zasnovi koče morali zadovoljiti potrebe gostov planincev (sprejme jih 120) in izzive topografije. Najbolj povedna arhitekturna značilnost koče je njena fasada – bleščeča zgradba je odeta v srebrno kovino, s čimer nakazuje na jasen dialog z okoljem, vendar hkrati daje vtis udobnega in toplega zavetišča za utrujene planince, o čemer se prepričamo v njeni notranjosti. Les v drobovju koče namreč nakazuje zanimiv dialog med modernostjo in tradicijo.
Gorska koča Monte Rosa je po šestih letih na risalni mizi in dveh letih v fazi konstrukcije gradbenega skeleta septembra 2009 končno ugledala pobočje 4634 metrov visoke gore Monte Rosa (goste sprejema od marca 2010). Zaradi izdelave montažnih elementov v delavnicah v dolini je gradnja v visokogorju potekala le pet mesecev. Kočo so sestavili iz montažnih gradbenih elementov, ki so jih najprej v dolino prepeljali z vlakom, potem pa s helikopterjem dvignili pod vrh Monte Rose. Stoji na višini 2883 metrov ob ledeniku Gorner na zahodni strani pobočja Monte Rose in predstavlja izhodišče za vzpon na njen vrh ter na vrhove drugih bližnjih gora (Lyskamm, Castor, Pollux, Breithorn in Matterhorn). Prva gorska koča na tem območju (nekoliko niže) je bila zgrajena leta 1895.
Koča Monte Rosa je dobila vzdevek gorski kristal, zaradi njene energijske bilance pa so jo poimenovali tudi koča prihodnosti. Njena energijska izraba je zavidljiva, saj 90 odstotkov energije, ki jo potrebuje za svoje delovanje, generira sama. Uporabili so koncept trajnostne gradnje z izbiro pametnih materialov in minimalnim vplivom na okolje. Koča Monte Rosa orje ledino pri samozadostnosti zgradb, saj 90 odstotkov energetskih potreb zagotavljajo fotovoltaični paneli, integrirani v fasado. Oskrbuje se z vodo iz staljenega snega, naprave v zgradbi pa obdelujejo odpadno vodo in odplake, ki se znova uporabijo.
Z inteligentnim sistemom nadzora, ki obdeluje vremenske podatke, podatke o obiskovalcih in stanje baterij ter rezervoarjev, je energijska poraba koče skrčena na minimum. Koča je računalniško povezana z inštitutom za tehnologijo na univerzi v Zürichu, kjer stalno izračunavajo njeno energijsko bilanco. Takšna predstavlja mejnik v tehnologiji gradnje gorskih koč v zadnjih 150 letih in je vzorčni model, raziskovalni poligon gorske tehnologije in prototip energijsko varčne gradnje v gorah.
Studio Monte Rosa predstavlja odličen primer izobraževalne arhitekturne prakse v celotnem procesu, od načrtovanja do izvedbe. Koča je stala 6,5 milijona švicarskih frankov, večji del zneska pa so pokrili zasebni sponzorji, člani alpinskega kluba. Alpinski klub ima namreč več kot 120.000 članov in je največja športna organizacija v Švici. •
Smilja Štravs
Foto Tonatiuh Ambrosetti, ETH-Studio Monte Rosa