Jelena Justin: Koren/Monte Corona/Kronalpe (1815 m)
Mokrine so v zimskem obdobju znane predvsem kot smučišče. Ljubitelji gorskega sveta lahko uživamo snežno belo pravljico s krpljami.
V zimski pravljici obiskati kakšnega od vrhov s krpljami na nogah je posebno doživetje. Če nismo turni smučarji in radi hodimo, je po globokem in mehkejšem snegu hoja zaradi ugrezanja precej naporna. V takem primeru je idealno, da uporabljamo krplje, saj te precej olajšajo hojo po globokem snegu, ker nam večja površina zmanjšuje vdiranje, hkrati pa kovinski zobčki na spodnji strani preprečujejo zdrs. Obstajajo celo krplje, ki imajo na spodnji podlagi pravo žago, in s takimi krpljami lahko prečimo tudi strma pobočja s trdim snegom.
Kam vas popeljem danes? Ja, na krpljanje, v sosednjo Italijo, na Mokrine. Obiskali bomo Koren/Monte Corono/Kronalpe, ki je čudovit razglednik, vzpon pa prava zimska pravljica.
Zapeljemo se skozi Trbiž do Tablje, kjer zavijemo desno in se začnemo vzpenjati proti Mokrinam. Takoj, ko pripeljemo na prelaz, parkiramo na desni strani, kjer je urejeno parkirišče in kopica smernih tablic. Vzpon začnemo po zasneženi cesti, ki nas strmo pelje proti planini Javornik/Auernig. Planina ponudi lep razgled proti zahodnih Julijcem. S planine Javornik nadaljujemo naprej po razgledni cesti. Pred nami so vidne sledi turnih smučarjev, krpljarjev, tudi pešakov. V daljavi se pred nami pokaže naš cilj, Koren. Sledimo cesti, pot št. 501, ki se zmerno vzpenja, vmes tudi malce spusti. Cesta zavije v izraziti S-ovinek, nato pa se začne vzpenjati. Tik preden se pot začne spuščati navzdol, mi zavijemo levo in se po travniku, po katerem gre v poletnih mesecih tudi cesta, povzpnemo do planine For na višini 1614 m. Vzpon pozimi je malce drugačen kot poleti, saj planino For preprosto prečimo in se na koncu začnemo strmeje vzpenjati proti grebenu, ki ga vidimo pred seboj. Ko dosežemo greben, se nam odpre pogled na Šinavc/Monte Schinauz. Na grebenu nadaljujemo levo po prostranih travnikih, ki so tokrat deviško beli. Vzpenjamo se med posameznimi macesni in se počasi približujemo skalam. Pot zavije v desno, se povzpne še na en greben. Ponovno prečimo obširno zasneženo zaplato in se preko vršnega vzpona povzpnemo na vrh Korena, kot Monte Coroni (italijansko) oziroma Kronalpam (nemško) rečemo po slovensko.
Na vrhu je le mejni kamen in avstrijski žig Kronalpe. Razgled z vrha je fantastičen: pogled na Julijske Alpe, vzhodne in zahodne, tik pred nami je Alto Mulverich, Prihod, Konjski špik, Monte Chiavals, Zuc dal Bor, Creta Grauzaria, Monte Sernio, Veliki Koritnik, Torre Winkel, Skovška vratca, Krniške skale, Monte Schinauz itd.
Koren je del karnijskega Geoparka, ki se lahko ponaša z izjemnimi točkami fosilnih ostankov. Z opazovanjem zanimivih kamnov okoli sebe lahko odkrijemo skrivnostne ostaline pradavnih dni. Prevladujejo fosilni ostanki davno davno izginulih živali. Te fosile bomo na pomlad, ko sneg izgine, še enkrat prišli pogledat, a takrat se bomo do Korena povzpeli po neoznačenem grebenu od Javornika/Monte Auerniga/Auerniga in Krniške Gore/Monte Carnizze/Garnitzenberga.
Z vrha Korena je najbolje, da se na izhodišče vrnemo po poti vzpona. Ob mojem vzponu je bil na zahodni strani gore, ki se spušča proti sedlu Krnice, napihan sneg in kloža, kar ni ravno varno in lahko splazi.
S planine For se po cesti vrnemo nazaj na Mokrine, do jeklenega konjička, ki je parkiran na začetku akumulacijskega jezera. Za nami je lepa, razgledna tura, ki napolni dušo.
Nadmorska višina: maks. 1950 m
Višinska razlika: 500 m
Trajanje: 4 h
Zahtevnost: 2 / 5