GRZS: na klasičen način z reševalci GRS Mojstrana in BRD Villach
V soboto, 29. maja 2010, smo se z reševalci iz sosednjega Beljaka in Mojstrane srečali na skupni reševalni vaji v Karavankah, na gori Kepa, ki nas povezuje. Vajo smo izvedli na klasičen način, kar je pomenilo več sodelovanja med delovnimi skupinami in večji nadzor nad usklajenostjo dela posameznikov.
Ob osmih smo se zbrali v Podkužah na gozdni cesti, ki vodi v sotesko Belce. Do sedla Jepca smo se pripeljali z vozili. Po medsebojnem dogovoru je najprej odšla predhodnica (ponesrečenca in opazovalca), ostali pa smo oblikovali skupine in se natovorjeni z vso opremo za reševanje in nudenje prve pomoči v dveh skupinah podali na pobočje Kepe. Med potjo smo razmišljali o transportu ponesrečenca, določili kritična mesta in na ta način pridobili 300 višinskih metrov ozke, izpostavljene planinske poti. Ko smo našli ponesrečenca, mi smo imeli postavnega kolega iz Beljaka, ki je imel poškodovano glavo, zlomljeno podlaht in golenico, smo mu nudili prvo pomoč ter ga pripravili za transport.
Do poti smo morali narediti najprej 120 metrov dviga z vitlom Tyramont, kar je predstavljalo preizkus vzdržljivosti in uigranosti ekipe na vitlu in nosilih. Za transport ponesrečenca smo uporabili nosila Mariner. Sosedje so uporabili nosila UT 2000. Ozka in izpostavljena pot je zahtevala veliko varovanja na vrvni ograji, pazljivosti zaradi skalnih skokov, korenin in ruševja. Na najbolj nevarnem delu grebena, prehod preko škrbine, je mešana ekipa reševalcev naredila žičnico, kar se je izkazalo za najhitrejši transport. Do reševalnih vozil smo pri transportu izpustili še zadnje atome moči in obe skupini sta varno pripeljali ponesrečenca v dolino. Preko dneva je vreme sodelovalo z nami, tako da nas je samo malo poškropilo.
Analizo vaje smo opravili v šoli v Mojstrani. Bili smo enotni, da je bila vaja zahtevna predvsem zaradi krušljivega terena. Že pred vajo smo se dogovorili, da vsaka skupina reševanje opravi s svojo reševalno tehniko in opremo. Enotni smo si bili, da je bila vaja koristna za obe postaji, saj smo primerjali način dela, preverili usposobljenost posameznikov in skupin, uskladili sporazumevanje v obeh jezikih ter izmenjali izkušnje kajti nikoli se ne ve kdaj bomo morali skupaj reševati. Zadnja skupna iskalna akcija na Kepi je bila pred tremi leti.
Dogovorili smo se že tudi za zimsko vajo. To predvsem zaradi dejstva letošnjih žrtev v plazovih (Beljak na severnem pobočju Kresišča, mi na Dovški Babi).
Z veseljem smo zaploskali tudi bližnjemu dogodku, ko bo predsednik ÖBRD Reinhold Dörflinger iz rok predsednika republike Avstrije prejel visoko državno odlikovanje. Enotni smo si bili, da je tako priznanje pomembno ne samo za našega skupnega prijatelja Reinholda ampak da se je država spomnila na gorske reševalce in reševalke in jim na ta način dala priznanje za njihovo humano delo pomagati ljudem v nesreči.
Po koncu analize smo si ogledali potek vaje, saj je dogajanje na vaji posnel Janez Brojan.
Na vaji so kot opazovalci sodelovali podpredsednik GRZS Slavko Rožič, načelnik GRS Kranjska Gora Andrej Robič, Aleš Robič in član Komisije za zveze GRZS Primož Rožič. Vajo si je ogledal in nas tudi pozdravil predsednik koroške BRD Otmar Striednig.
Sebastjan Šilar, GRS Mojstrana
Foto: S. Šilar in M. Pintar