Življenje in svet (1934): Ko je Jacques Balmat splezal na Mont Blanc, mu je bilo 24 let.
Iščoč kristalov, se je drznil na lednike. Petkrat mu je izpodletelo, pa se ni dal oplašiti, dokler ni dne 1. julija 1786 dosegel vrhunca, kamor je še isto leto vodil dr. Paccarda, naslednje leto pa ženevskega učenjaka H. B. Saussure-a. Ko je štel 70 pomladi, ga je še vedno prešinjala žeja po nebotičnih višavah.
Učenjaki, katere je često spremljal na gore, so ga nekoliko poučili o geologiji. Od njih je zvedel, da neke kamenine vsebujejo zlate drobce. Ko je nekoč po vrhovih sledil zlato, se je moral z Bueta prevrniti v prepad. Kajti Jakob Balmat, imenovan »Mont Blanc«, se ni več vrnil.
Tega velikega hribovca se je polastila legenda. Aleksander Dumas pa je po krivem naredil iz njega neumnega blebetača in domišljavca ...
Letovišče Chamonix je priredilo zmagovalcu Mont Blanca ganljiv sprevod, kjer so v nekdanji noši nastopale vse pomembnejše osebe iz njegove dobe, opremljene za na planine.
k
Življenje in svet, 30. september 1934