Primorske novice - Igor Mušič: Soški alpinistični odsek je izpeljal poletno
odpravo v bolivijske Ande
Prvi del poletja je za izpopolnjevanje v bolivijskih Andih izkoristila osemčlanska odprava Soškega alpinističnega odseka iz Tolmina, ki je v 23 dneh osvojila 12 vrhov, s 6549 metrov visoko Sajamo na čelu.
TOLMIN ► Soški alpinistični odsek pri Planinskem društvu Tolmin je organiziral eno večjih primorskih alpinističnih odprav na druge celine v zadnjem času. Pod vodstvom izkušene Mirande Ortar in načelnika odseka Marka Korena so v bolivijskem andskem pogorju Cordillera Real plezali še Andrej Smrekar, Marko Gruden, Sandro Krajnik, Dejan Lapanja, Maja Lavrin (PD Zagorje) in Manca Sušnik (AO Radovljica).
In zakaj so se Tolminci odločili prav za Bolivijo? Miranda Ortar pravi: ‘‘Bolivijski Andi so za mlade alpiniste zelo primerni za privajanje na velike višine. Že pristanek je 4000 metrov visoko na mednarodnem letališču v La Pazu, gore z zelo pestrimi razmerami za plezanje v skali, ledu in snegu pa so zelo blizu. Tako smo v razmeroma kratkem času osvojili veliko vrhov. Nekoliko nas je oviralo le sneženje.”
Tolminski alpinisti so spoznavali tudi deželo. Načelnik odseka Marko Koren je strnil vtise: “Bolivija je revna. Indijanci na podeželju živijo skoraj tako kot nekoč, a je vse dokaj varno. Navaditi se je treba na kaos in umazanijo v glavnem mestu in na slabe ceste izven njega, pa tudi pogajanja z vodniki oslov so kar trda. Mi nismo imeli nobenega resnega zapleta. Še najbolj smo se namučili pri poskusih plezanja v novozapadlem snegu. Na nekaterih načrtovanih smereh ga je bilo preveč in smo morali odnehati. Zaradi segrevanja ozračja je sicer marsikje, kjer je bil včasih led, sedaj le še skala.”
Po prvih dneh aklimatizacije in plezanja v skali, pri laguni Chair Khota pod vršaci skupine Condoriri, je prišlo slabo vreme. Alpinisti so čas izkoristili za zelo razburljivo kolesarsko vožnjo po cesti smrti, ki povezuje Ande z bolivijsko džunglo: “S kolesi smo se spustili z nadmorske višine 4700 na 1200 metrov. Cesta je speljana res divje. Na srečo so medtem že zgradili novo, sodobnejšo in na stari prometa ni veliko, zna pa biti nad prepadi dramatično srečanje s tovornjakom,” je povedal Koren.
Člani Soškega alpinističnega odseka so osvojili še vrhove Chacaltaya (5100 m), Pico Austria (5300), Cerro Miardor (5200), Pequeño Alpamayo (5370), Tarija (5240), Huallomen (5463 m), Aguja negra (5290), Piramide blanca (5230) in Ilusión (5330 m).
Po vrnitvi v gore se je vreme izboljšalo in omogočilo zahtevnejše vzpone.
Na 6088 metrov visoki Huayna Potosi s 1000 metrov visoko zahodno steno se je povzpelo enajst članov odprave. Deset jih je doseglo višinski rekord. Vrhunec odprave je bil vzpon na najvišji vrh Bolivije, 6549 metrov visoko Sajamo, po 800 metrski jugozahodni steni. Pot do vrha je bila po besedah Mirande Ortar trda: "Orkanski veter se je nekoliko umiril šele dva dni pred načrtovanim odhodom domov. Ob pomoči nosača in enega višinskega tabora smo začeli naskok na vrh. Že ob odhodu iz tabora se je Dejanu Lapanji zlomila dereza. Zaplet je rešila Maja Lavrin, ki mu je posodila svoje dereze, sama pa je ostala v višinskem taboru. Po trdem boju z labirintom ostrih snežno-ledenih skulptur ter z vetrom in mrazom sva z Dejanom le dosegla vrh in varno sestopila.”
V tehničnem pogledu sta bila pomembna dosežka vzpon na 5650 metrov visoki vrh Cabeza de condor po smeri Dicrctisima, ki so ga opravili Marko Koren, Sandro Krajnik in Marko Gruden, in vzpon na Ala Izquiredo (5532) po 600 metrski južni smeri, ki sta ga zmogla Koren in Gruden.
Igor Mušič