Iz Rakeka na Slivnico
PD Kranjski gamsi: Pretekli konec tedna nas je v visokogorju zima spet obdarila s snegom, zato smo sobotno turo, zaradi nevarnosti snežnih plazov, odpovedali, a to ni pomenilo, da smo presedeli cel konec tedna.
Po pregledu vremenske napovedi in razmer smo se odločili, da v nedeljo izvedemo eno izmed naših EKO tur, in sicer smo izbrali potovanje z vlakom proti jugu, do Rakeka, od koder smo odšli naprej peš na Slivnico.
Ker na naših EKO turah promoviramo trajnostno mobilnost, se nas je večina udeležencev pripeljala do Ljubljane z vlakom ali avtobusom. Na železniški postaji smo se nato vkrcali na vlak, ki nas je, ob kramljanju, popeljal do železniške postaje Rakek.
Tu sta nas pričakala še dva udeleženca, ker sta iz tistih koncev. V dokaj svežih temperaturah smo, kar veselo stopili na pot, ki nas je najprej vodila po glavni cesti skozi Rakek, nato pa smo pri šoli zavili levo v smeri makadamske ceste, ki nas je po nekaj kilometrih hoje pripeljala do Cerknice.
Skozi Cerknico smo šli po glavni cesti vse do začetka planinske poti na Slivnico. Tu smo se malo odžejali in okrepčali, nato pa zagrizli v klanec. Izbrali smo pot, ki vodi čez Debeli vrh in nato mimo planinskega doma na Slivnici naprej na sam vrh.
Na vrhu smo postali za nekaj trenutkov in naredili nekaj fotografij za spomin, nato pa odšli proti vzletišču za jadralne padalce, pogledati klopco ljubezni in Coprniško jamo. Od tu je večina odšla proti planinskemu domu na zasluženo kosilo, jaz pa sem si šel ogledati še Anžetovo jamo.
Ker smo imeli kar lep tempo na poti, nam je ostalo precej časa, da smo se v planinskem domu lahko zadržali kar dolgo, več kot smo vajeni. Vreme nam je služilo, igra sonca in senc, ki jih pričarajo oblaki, pod nami pa pogled na Cerkniško jezero, skratka čudovito.
Po kosilu in uživanju v razgledih smo odšli nazaj proti Rakeku. Ko smo prišli do Cerknice, nas je ujela krajša ploha, vendar se nismo dali zmotiti in pri kapelici sv. Roka že pospravljali anorake.
Ker je bilo časa do prihoda vlaka še kar nekaj, smo izbrali pot, ki vodi čez Tičnico in se nato spustili do Rakeka in naprej do železniške postaje. Ker so bile vse gostilne ob poti zaprte, je naša Katja, ki je prišla v Rakek z avtom, odšla na bencinski servis in poskrbela, da nismo bili žejni od analizi, ki smo jo opravili kar na postaji. Hvala, Katja!
Med čakanjem smo lahko opazovali vlake, ki so šibali mimo postaje, nato pa je bil že čas, ko je pripeljal naš vlak. Hitro smo se vkrcali na lep in udoben vlak, ki nas je brez zamude pripeljal na ŽP Ljubljana, kjer smo se razkropili na vlake, avtobuse in avte, ki so nas pripeljali do naših domov.
Tudi tokratna EKO tura je bila res čudovita. Potovanje z vlakom je res nekaj posebnega in želimo, da bi vlak kot prevozno sredstvo za planinske ture, začelo uporabljati čim več planincev in planinskih društev.
Hvala vsem za lep dan, se vidimo kmalu!