Janez Pikon: Skrivnost bohinjskega zlata s poselitvijo Bohinja 900 let pred Kristusom seže daleč v preteklost v čas naselitve sončnega pobočja Gradišča, vpeto med vasici Bitnje in Lepence severno ob bolj poznanem Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko. ![](https://www.gore-ljudje.net/objave/savenc/09/0909/video.jpg)
Pa v tih nepretrganih gostih lesovih ni hodil samo lovec s puščico, sulico in z nožem, zalezovat zveri ali branit se jih. Te gore so imele mnogo železove rude, ki je v ilovnatih kotanjah in kontah ležala skoraj na vrhu zemlje, ki je bila dobiti brez posebnega truda in rudarske umetnosti in se je rada topila ali kakor Bohinjec pravi »plavila.« Ta ruda je bila sicer samo železna pa je dala veliko suhega zlata ... dr. Janez Mencinger. Skrivnost bohinjskega zlata s poselitvijo Bohinja 900 let pred Kristusom seže daleč v preteklost v čas naselitve sončnega pobočja Gradišča, vpeto med vasici Bitnje in Lepence severno ob bolj poznanem Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko.
![Zgornje Gradišče (665 m), Spodnje Gradišče (551 m) z najnižjum gričem Kržetovec (521 m) vpetih med vasici Bitnje in Lepence Zgornje Gradišče (665 m), Spodnje Gradišče (551 m) z najnižjum gričem Kržetovec (521 m) vpetih med vasici Bitnje in Lepence](/objave/pikon/Gradis_D_e.jpg)
![Plezališče Gradišče z visokimi stenami na zahodni steni Peči (828 m), ob Gradišču (665 m) Plezališče Gradišče z visokimi stenami na zahodni steni Peči (828 m), ob Gradišču (665 m)](/objave/pikon/IMD_2232.jpg)
![Poraščeno pobočje na Zgrornjem Gradišču (665 m) v pomladnih dneh Poraščeno pobočje na Zgrornjem Gradišču (665 m) v pomladnih dneh](/objave/pikon/IMB_5042.jpg)
![Poraščeno pobočje na Zgrornjem Gradišču (665 m) v jeseni Poraščeno pobočje na Zgrornjem Gradišču (665 m) v jeseni](/objave/pikon/IMD_2270.jpg)
![Poraščeno pobočje na Zgrornjem Gradišču (665 m) v jeseni Poraščeno pobočje na Zgrornjem Gradišču (665 m) v jeseni](/objave/pikon/IMD_2322.jpg)
Poraščeni pobočji Spodnje Gradišče (551 m) in Zgornje Gradišče (665 m), ki ležita južno pod vrhom Peči (828 m) med vasicami Bitnje in Lepence, arheologi uvrščajo med železnodobna področja bivanja in železarjenja. Zgornje Gradišče, do katerega še vedno vodi dobro utrjena stara pot s številnimi sledmi odlagališč in velikih balvanov, ki dokazujejo nahajališča železove rude je v celoti poraščeno z gostim drevjem.
![Pogled z Zgornjega Gradišča (665 m) vzhodno na Savo Bohinjko z mostom, železnico in vasico Log in Nomenj, v ozadju gozdovi Jelovice Pogled z Zgornjega Gradišča (665 m) vzhodno na Savo Bohinjko z mostom, železnico in vasico Log in Nomenj, v ozadju gozdovi Jelovice](/objave/pikon/IMD_2329.jpg)
![Razgledni in kamniti zob nad Zgrornjim Gradiščem (665 m) južno pod vrhom Peči (828 m) Razgledni in kamniti zob nad Zgrornjim Gradiščem (665 m) južno pod vrhom Peči (828 m)](/objave/pikon/IMD_2316.jpg)
![Poraščeno pobočje na Spodnjem Gradišču (551 m) Poraščeno pobočje na Spodnjem Gradišču (551 m)](/objave/pikon/IMD_2357.jpg)
![V smeri vzhodno ob kamnitem zobu nad Zgrornjim Gradiščem (665 m) južno pod vrhom Peči (828 m) V smeri vzhodno ob kamnitem zobu nad Zgrornjim Gradiščem (665 m) južno pod vrhom Peči (828 m)](/objave/pikon/IMD_2312.jpg)
![Poraščeno pobočje na Zgrornjem Gradišču (665 m) v jeseni Poraščeno pobočje na Zgrornjem Gradišču (665 m) v jeseni](/objave/pikon/IMD_2331.jpg)
Spodnje Gradišče je s Kržetovcem (Lipje, 521 m) v preteklosti dosegalo obrežje Save in je močno oteževalo prehod ob strugi reke. Prvotna pot je potekala preko najnižjega griča Kržetovec (Lipje), zahodno ob vasi Lepence. Železnica in cesta vodita preko presekanega temena malega griča z bledimi sledmi ostankov starodavne naselbine na pobočju.
![Skrivnost bohinjskega zlata s poselitvijo Bohinja devetsto let pred Kristusom seže daleč v preteklost v čas naselitve sončnega pobočja Gradišča, vpeto med vasici Bitnje in Lepence severno ob bolj poznanem Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko Skrivnost bohinjskega zlata s poselitvijo Bohinja devetsto let pred Kristusom seže daleč v preteklost v čas naselitve sončnega pobočja Gradišča, vpeto med vasici Bitnje in Lepence severno ob bolj poznanem Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko](/objave/pikon/IMD_2361.jpg)
![Skrivnost bohinjskega zlata s poselitvijo Bohinja devetsto let pred Kristusom seže daleč v preteklost v čas naselitve sončnega pobočja Gradišča, vpeto med vasici Bitnje in Lepence severno ob bolj poznanem Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko Skrivnost bohinjskega zlata s poselitvijo Bohinja devetsto let pred Kristusom seže daleč v preteklost v čas naselitve sončnega pobočja Gradišča, vpeto med vasici Bitnje in Lepence severno ob bolj poznanem Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko](/objave/pikon/IMD_2324.jpg)
Ljudsko izročilo: Starejši domačini še vedo povedati o dogodkih v času gradnje železniške proge, kjer naj bi delavci med Kržetovcem in Spodnjim Gradiščem našli večje količine zlatnikov, skoraj pravi zaklad, toda najditelji in žlahtni zlatniki so se za vedno izgubili neznano kam.
Z razglednega kamnitega zobu severno nad Gradiščem, bistro oko prabohinjca daleč po dolini je vodilo, leseni stražni stolp na visokem griču v davni preteklosti, kamniti zob pod pečino je bilo nadomestilo, seliščarjem za opazovalnico nad bohinjsko dolino, po ljudskem izročilu, jim je v davnini služilo.
Janez Pikon