Janez Pikon: Člani gorske reševalne službe Bohinj so organizirali 12. spominski pohod v spomin pokojnim članom društva. Tokratni gorski cilj sta razgledna vrhova Slatna in Kreda, zahodno nad planino V Lazu.
Vrhova sta jugovzhodni podaljšek grebena (Prvi, Srednji, Zadnji Vogel) in ustvarjata pregrado med planino V Lazu in planino Dedno polje. Dostop je mogoč, tudi čez preval med Slatno in Prvim Voglom, ki je dostopen tako vzhodno s planine V Lazu po dolini Razor, kot zahodno s planine Dedno polje na greben z Doline Za Kopico. Planina Blato (1147 m) in preko »Cagovca« na že obsijano planino V Lazu (1560 m), odkoder nadaljujemo zahodno po dolini Razor na preval med Slatno in Prvim Voglom na razgledna dvatisočaka Slatno (2077 m) in Kredo (2025 m). Po daljšem počitku na vrhu Krede se po stari rudarski poti vrnemo jugozahodno do planine Dedno polje (1560 m) in zavetišča GRS v Kožah.
Vorancu in Andreji - Bohinj, oktober 2001 V vajin in v spomin na vse preminule bohinjske gorske reševalce organiziramo ta planinski pohod. Želimo, da pohod postane tradicionalen in s tem obveza za naslednje rodove gorskih reševalcev. Lovro Cvetek - Voranc je bil rojen leta 1969 v Stari Fužini. Goram se je zapisal, kot mlad fantič in na njih pustil večji del svojega prekratkega življenja. Že v rani mladosti je z veseljem pomagal majariti na planinah. Ni mu bilo težko »skočiti« v dolino z nujnim sporočilom, nazaj pa se vračati s pretežkim nahrbtnikom polnim »kešta.« Med iskanjem živine je pretaknil in spoznal vsak kotiček bližnjih gora. Vzljubil je skalo in steno. Kmalu se je vpisal v AO Bohinj in postal dober alpinist, v zadnjem letu so ga bohinjski alpinisti izvolili za načelnika AO. Ukvarjal se je z vsemi zvrstmi plezanja. Posebno je bil ponosen na umetni ledeni slap Pod Skalco, v katerega je vsako zimo vložil veliko truda. Vsa leta se je udeleževal tudi tekmovanj v lednem plezanju na njem in dosegal zavidljive rezultate. Ljubezen in poznavanje gora sta ga ob dopolnjeni polnoletnosti pripeljala v domačo GRS. S svojim znanjem in pomočjo je bil najboljši zgled tako mlajšim kot starejšim reševalcem. Njegov smisel za humor, ki je bil v njem vedno prisoten, je bil pravi balzam za naše duše v še tako črnih situacijah. Zaradi teh svojih sposobnosti se je na predlog reševalcev izobraževal za inštruktorja in reševalca - letalca v GRS. Vsak trenutek prostega časa je namenil ohranjanju kondicije ali pa le igrivi plezariji v plezališču Pod Skalco. Tako je bilo tudi tistega poletnega večera, ko mu je usoda pretrgala nitko življenja, nam pa vzela izrednega kolega.
Janez Pikon