Janez Pikon: Prostrano planoto prekrivajo bogati smrekovi gozdovi in so na vpogled z razglednega vrha še toliko bolj izraziti, ko Lomovce krasi še praznično, mavrična zavesa se obiskovalcu na južnem robu pokljuškega raja, trajno vtisne v spomin.
Julijske Alpe se vzhodno proti Pokljuki spuščajo valovito in počasi. Pokljuška planota je z mogočnim prostranstvom, čez katero se sklanjajo v teh dneh že pobeljeni gorski velikani, idealen kraj za oddih. Naravne lepote in številne zanimivosti, naravoslovne posebnosti, bogat živalski in rastlinski svet, geološki in kraški pojavi jo uvrščajo med najbolj priljubljene in oddiha željne obiskovalce našega gorskega sveta. Prostrano planoto prekrivajo bogati smrekovi gozdovi in so na vpogled z razglednega vrha še toliko bolj izraziti, ko Lomovce krasi še praznično, mavrična zavesa se obiskovalcu na južnem robu pokljuškega raja, trajno vtisne v spomin.
Gorska točka z lepim razgledom po Pokljuki in severnem obzorju, to je Javorov vrh (1482 m). Vzpona na to imenitno razgledišče ne smemo zamuditi. Novo zapadli suhi sneg pokrije redke markacije po zložnem gozdnem grebenu, vendar stezo označijo med drevjem vidne izstopajoče korenine smrekovega gozda do vrhnjega, ter bolj preglednega gozdnega vrha, ko se svet strmo prevesi se obrnemo zahodno in kmalu stopimo na poraščeni vrh, ki je peti najvišji vrh na Pokljuki z daleč najlepšim razgledom.
Razgledišče je zahodneje na odprtem skalnatem pomolu, severno pod njim zija globoki prepad s predeloma Lomovce in Na mlakah, obarvani macesni pa nam v teh jesenskih dneh predstavijo severozahodni predel Lomovce (Lemojce, v Lemojcah) v še bolj samosvojem in posebnem predelu, južno pod Mesnovcem (1538 m). Široki razgled je odprt proti severnemu obzorju. Pod nogami nam valovijo pokljuška prostranstva, ki jih v mogočnem loku obdajajo Julijske Alpe s Karavankami in dlje.
Janez Pikon