Janez Pikon: Izjemni konstruktor v Bohinju že po letu 1876 zgradi štiri gozdarske žičnice na Jelovico, Pokljuko in Komarčo.
Gospodarstvenik izjemnih sposobnosti iz davnine na območju takratne Dežele Kranjske se je rodil v Tržiču (22. avgust 1835 - 3. januar 1895). Strojništvo je študiral na politehniki na Dunaju, montanistiko v Leobnu in kemijo v Chemnitzu. Bil je vodja Zoisovih fužin v Bohinju ter v letih 1869 - 1889 tehnični ravnatelj KID (Kranjska industrijska družba). Pred smrtjo je vodil fužine v Eisentrattnu na Koroškem in Fieberbrunnu na Tirolskem. Zelo zaslužen je bil za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je z izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost KID na svetovnem trgu. Leta 1872 je izumil postopek pridobivanja feromangana (zlitina železa in mangana) v plavžu.
Kranjska industrijska družba je za ta dosežek prejela dvaindvajset mednarodnih priznanj, med katerimi izstopata zlata medalja na svetovni razstavi leta 1873 na Dunaju in priznanje na mednarodni svetovni razstavi v Philadelphiji leta 1876 ob 100-letnici ustanovitve Združenih držav Amerike. Pomemben je tudi njegov izum eno vrvne samotežne žičnice. Leta 1875 je patentiral žičnico nihalko za prevoz manganove rude z Begunjščice v dolino. Patent je na celotnem ozemlju Avstro-Ogrske monarhije veljal deset let.
Pantzove žičnice so imele za Kranjsko industrijsko družbo dvojni pomen: omogočale so izkoriščanje rudišč in gozdov v visokogorju ter najhitrejši in najcenejši transport velikih količin surovin v dolino. Skonstruiral in postavil je prvo slovensko gozdarsko žičnico v Bohinju, prvo gozdarsko žičnico v Podkoritu (leto obratovanja 1876 - 1953), ter gozdarsko žičnico na Gorjuše (Pokljuka, leto obratovanja 1889 - 1920), nato gozdarsko žičnico Blatni graben na Jelovico (leto obratovanja 1883 - 1964 in gozdarsko žičnico na Komarčo (leto obratovanja 1889 - 1900).
Do danes se je ohranila žičnica Blatni graben na Jelovico, ki je delovala od leta 1883 do 1964 in je na ogled kot tehniški spomenik. Makete žičnice in drugi predmeti so na ogled v železarski zbirki Gornjesavskega muzeja Jesenice. V spomin nanj v železarni na Jesenicah od leta 1980 podeljujejo Diplomo Lamberta Pantza za življenjsko delo na področju metalurške stroke in z njo povezanih dejavnosti.
Vir: Gorenjci.si ter Vladimir Vilman, Lambert von Pantz in delavstvo KID
Janez Pikon