Janez Pikon: Sonce je že dokaj nizko nad gozdnim vencem in sence postanejo daljše na zapuščeni planini, zahodno pod Šavnikom.
Na planini Za Malim vrhom že dolgo vrsto let ni več slutiti, da bi to sploh kdaj bila. Včasih so kmetje skrbeli za to lastnino, ravno tako kot za ostalo imetje in jo skrbno negovali. Planino so opustili in od planine Za Malim vrhom je ostalo malo ali nič, zgrajeni so bili trije lepo urejeni stanovi s hlevi. Poznam planino, ko je še živela, od tega je že dolgo. Večkrat me pot zanese tod mimo, tudi starši so mi veliko pripovedovali o življenju na planini, ko je še živela z vsem kar sodi na gorski pašnik z delom in srečevanjem domačinov. Danes preprosto skoraj ni poznano, da je tu bila nekoč planina, obsežna s travniki in pašniki po širni gorski dolini, ki je že povsem zaraščena.
Gozd obsega že več kot štiri petine celotne planine, le še v spodnjem, severnem predelu je ostalo nekaj travnikov, tam kjer je slediti še vse tri planinske stanove. Prvi je ob gozdni cesti (Rožmanov), drugi pod zgornjim robom gozda (Cjanov) in tretji, ki je najvišje pod Malim vrhom (Pavlov).
Vidni so samo še kamniti ostanki stavb, ki so jih uporabljali za bivanje, spravilo sena in hlev za živino. Višje in južno nad planino zaključuje gorski travnik predel na Laškem, kjer je postavljena lovska koča v lasti LD Bohinjska Bistrica, v preteklosti italijanska karavla.
Sonce je že dokaj nizko nad gozdnim vencem in sence postajajo daljše na zapuščeni planini, zahodno pod Šavnikom, kjer vodi gozdna cesta, ki je služila tudi za potrebe Smučišča Kobla.
Janez Pikon